Inovacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Inovácija je lahko nova ideja, nov proizvodni ali tehnološki postopek, nov izdelek ali predmet z novimi funkcijami.

Vse sodobne družbe z razvitim gospodarstvom si prizadevajo, da imajo čimveč inovacij, zato v te namene investirajo velika finančna sredstva. Moč držav se danes meri tudi po številu prijavljenih, še bolj pa uporabljenih inovacij. Slovenija je žal na repu teh držav.

Vsebina

1 Organiziranje inovacijske dejavnosti v Sloveniji
2 Organiziranje inovacijske dejavnosti v indusrijskih podjetjih ZDA
3 Navedki
4 Literatura
5 Glej tudi
6 Zunanje povezave

[uredi] Organiziranje inovacijske dejavnosti v Sloveniji

Razvoj inovacij v Sloveniji se je organizirano pričel po letu 1955, ko je bil glavni namen spodbujanja inovacij povečati produktivnost gospodarstva. Leta 1979 so celo organizirali posvetovanje na zvezni ravni o planiranju inovacijske dejavnosti, kar je bilo tudi realizirano v srednjeročnem planu razvoja od leta 1981 do 1985. To je sprožilo množično inovativno dejavnost na vseh ravneh. Inovativno dejavnost so pričeli načrtovati v velikih gospodarskih sistemih, predvsem proizvodnih. Žal so imeli neposredni inovatorji vseskozi težave z ocenami komisij o njihovem prispevku k inovaciji, kakor tudi z konkretnim finančnim, včasih pa tudi moralnim nagrajevanjem inovacij. Problemi so nastajali tudi takrat, ko določene inovacije niso dajale pričakovanih rezultatov, sledili so spori in slaba volja.

Po letu 1985 je bila na tem področju zelo aktivna VEKŠ Maribor z dr. Matjažem Mulejem na čelu. V teoriji in praksi je razvila metodo USOMID. Ta je začela dajati prve kvalitetne rezultate v slovenski industriji, žal pa je bila leta 1992, po razpadu Jugoslavije, ukinjena.

Inovacije zahtevajo določena finančna sredstva, čeprav jih dajo inovatorji - kar ni verjetno - zastonj. Razmerja vlaganj pa se pri nas in drugod obnašajo takole:

ideja ali temeljna raziskava - zahteva 1x finančna enota,
aplikativna raziskava - zahteva 10x finančna enota,
razvoj-poskusna proizvodnja - zahteva 100x finančna enota,

Tu se pa pričnejo težave, nekdo mora zagotoviti sredstva - rizični kapital.

[uredi] Organiziranje inovacijske dejavnosti v indusrijskih podjetjih ZDA

Organizirano zbiranje inovacijskih predlogov za povečanje efektov dela v ZDA se je pričelo že leta 1880, ko je Yale and Towne manufacturing Company uvedla zbiranje inovatorskih predlogov in o tem obstajajo pismeni podatki. Od tega leta dalje v ZDA zanimanje za sisteme inovacijskih predlogov samo narašča in v letu 1968 je bilo registriranih preko 6000 inovacij po katerih so delali v več kot 10000 tovarnah v ZDA. V istem letu je v podjetju General Motors bilo izplačano inovatorjem za skupno število 247.109 predlogov 14.295.387 dolarjev nagrad, podjetju pa so prinesle ogromno korist. Takšen način zbiranja inovacijskih predlogov se je na zahodu nadaljeval tudi v 20. stoletju, efekti dela pa so bili vse večji. Iz ZDA so se takšni sistemi pričeli širiti tudi v Evropo. (Vir: Annual Statistical Report, National Association of Suggestion Systems, Chicago, 1968.)

V drugi polovici 70. let 20. stoletja, je v velikih zahodnih kapitalističnih podjetjih bila organizirana množična inovativna dejavnost. Tako so v znanih svetovnih podjetjih dosegli prijavljanje številnih inovacij. Obstajajo podatki o prijavljenih inovacijah za podjetja, kot sledi;

Honeywell Inc. - 178 predlogov na 100 zaposlenih,
Control Data - 105 predlogov na 100 zaposlenih,
General Motors Corp. - 84 predlogov na 100 zaposlenih,
Firestone Tire RBR Co. - 69 predlogov na 100 zaposlenih, približno istočasno je v Sloveniji potekala akcija prijavljanja predlogov za inovacije v mariborskem območju v velikih delovnih organizacijah, kot so:
Elektrokovina,
Tovarna stikalnih naprav,
Marles,
Tovarna avtomobilov Maribor, kjer kljub dobri organizaciji niso uspeli pridobiti več od 1 do 4 predloge inovacij na 100 zaposlenih. To pokaže, da je treba inovativnost gojiti in organizirati, ker ni samoumevna, odvisna je predvsem od posameznikov, ki sodelujejo v proizvodnem procesu.

[uredi] Navedki

Invencija predstavlja novo, obetavno zamisel s potencialom, da bo postala koristna. Nanaša se lahko na nov proizvod, storitev, proces ali sistem; npr.: industrijski proizvod, design, izboljšan način dela, nov učni pripomoček, prihranek, varnost pri delu ipd. Vsaka ideja še ni invencija. (Borut Likar, 2006)^{[navedi vir]}
Inventivnost je sposobnost za dosego invencij, ki se odraža v konkretnih rezultatih - invencijah. (Borut Likar, 2006)^{[navedi vir]}
Invencija je vsak nov domislek, ki bi morda kdaj kasneje utegnil voditi h kakšni koristi za odjemalce in avtorje/lastnike. Za invencijo je možna zaščita, npr. patentiranje, dokler še niso znane, npr. objavljene, sugestije. (Ženko Mulej, 2004)^{[navedi vir]}
Invencija je nova zamisel, morda obetavna, morda vredna zaščite, celo patentiranja, ki je ustvarjena s poklicnim ali nepoklicnim raziskovanjem, namenskim ali slučajnostnim, tehnično-tehnološkim in katerim koli drugim. O njej odločajo avtorji. Načeloma se prodaja dokaj poceni, saj lastnik prevzema majhno tveganje. Potencialni odjemalci so tisti, ki so voljni tvegati investicijo v razvoj, proizvodnjo in komercializacijo (ali tisti, kdor hoče zamisel odstraniti s trga). (Ženko Mulej, 2004)^{[navedi vir]}
Invencija predstavlja novo, obetavno zamisel s potencialom, da bo postala koristna. Nanaša se lahko na nov proizvod, storitev, proces ali sistem; npr.: industrijski proizvod, design, izboljšan način dela, nov učni pripomoček, prihranek, varnost pri delu ipd. Vsaka ideja še ni invencija. (Borut Likar, 2006)^{[navedi vir]}
Inventivnost je sposobnost za dosego invencij, ki se odraža v konkretnih rezultatih - invencijah. (Borut Likar, 2006)^{[navedi vir]}