Jacques Salomon Hadamard
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Jacques Salomon Hadamard
[uredi] Življenje in delo
Hadamard je študiral na École Normale Supérieure. Po Dreyfusovi aferi, v katero je bil udeležen osebno, je postal politično dejaven. Bil je goreč podpornik judovskih problemov.
Postal je profesor matematike na Francoskem kolegiju (College de France). Od leta 1912 je bil član Francoske akademije znanosti, kjer je nasledil Poincaréja.
Dal je veliko dosežkov v raznih področjih matematike: v teoriji diferencialnih enačb, funkcionalni analizi, v reševanju raznih problemov iz matematične fizike s pomočjo funkcionalne analize. Skupaj neodvisno z de la Vallee Poussinom je leta 1896 s sredstvi teorije analitičnih funkcij dokazal Gaussovo domnevo asimptotični porazdelitveni zakon praštevil, praštevilski izrek ali izrek o praštevilih, da gre količnik:
proti 1, ko raste ξ prek vsake meje in drugo. Na elementaren način, brez uporabe pojmov analize je to dejstvo dokazal leta 1949 Atle Selberg in to objavil skupaj s Paulom Erdösem.
Hadamard se je ukvarjal tudi s problemi pouka matematike v šoli. V teorijo parcialnih diferencialnih enačb je uvedel zamisel o dobro postavljenem problemu, ki govori o tem, da bi morali imeti matematični modeli fizikalnih pojavov nekatere preproste lastnosti. Uvedel je pojem Hadamardove neenakosti. Kot kombinatoričen objekt je znana kvadratna Hadamardova matrika, na kateri temelji Hadamardova transformacija. V kvantnem računalništvu (kvantni informatiki) se ta transformacija imenuje Hadamardova logična vrata.
V letu 1910 je Hadamard v splošnem dokazal Brouwerjev izrek o negibni točki.
V svoji knjigi Psihologija iznajdbe na področju matematike iz leta 1945 je za opis procesa matematičnega mišljenja uporabil introspekcijo. Drugi avtorji so nasprotno pri tem označevali jezik in znanje, Hadamard pa je opisal lastno matematično mišljenje kot zelo brezbesedno, oziroma neizraženo, ki ga velikokrat spremljajo miselne slike, iz katerih se razvije vsesplošna zamisel o dokazu.
Njegov najbolj znan študent je bil André Weil.
[uredi] Glej tudi
- seznam francoskih matematikov
- seznam francoskih akademikov
- seznam članov Francoske akademije znanosti
