Janez Avguštin Puhar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janez Avguštin Puhar, slovenski duhovnik in fotograf, * 26. avgust 1814, Kranj; † 7. avgust 1864, Kranj.
Puhar je bil slovenski duhovnik, ki se je poleg svojega poklica ukvarjal z literaturo, glasbo, kemijo, matematiko in fiziko. Doma je bil iz Kranja. Zaradi revščine ni mogel študirati prava in tehnike, zato se je vpisal na semenišče in postal duhovnik. Pri svojem službovanju je leta 1840 prvi pri nas spoznal dagerotipijo, iznajdbo Louisa Jacquesa Mandeja Daugerra,. Pri svojem delu je zelo rad eksperimentiral.
Vsebina |
[uredi] Delo
Leta 1843 je v reviji Carniola v mesecu aprilu v nemščini objavil članek, ki je bil prvo poročilo o njegovih poizkusih. Od teh se ni ohranilo nič, iz članka pa se da razbrati, da je vedel za osnove dagerotipije. Celoten postopek je poizkušal napraviti cenejši, zato je delal na steklo in ne na baker (predrag material), kar so sicer poizkušali mnogi njegovi sodobniki, a jim do takrat to še ni uspelo.
[uredi] Puharotipija / Heliotipija
Puhar je odkril postopek fotografiranja na stekleno ploščo, katero je prevlekel s tanko plastjo žvepla in jo nato izpostavil jodovim param. Izdelek je nato fiksiral v alkoholu. Za to imamo več imen: puharotipija, heliotipija, hyalotipija, svetlopis, prosojna dagerotipija na steklo. Izuma žal ni mogel predstaviti javnosti, ker ga ni znal poenostaviti in zaradi strupenosti le-tega. Ekspozicijski čas je bil veliko krajši kot pri poizkusih sodobnikov - le petnajst minut. Puharotipija se od ostalih sorodnih izumov razlikuje po postopku izdelave, ki je strupen. Šlo je za enostopenjski postopek. Pri tem je na steklo nastala latentna slika (negativ), ki se je že razvijala pod parami. Puhar je odkril, da se odslikava pozitiv, če tako sliko podložimo s temno podlago. Pri tem obstaja le en sam original.
Puhar je tako naredil velik, pionirski prispevek za zgodovino fotografije. Uporabljal je že obrat emulzije in zatemnitev zadnje strani fotografije. V uradnih krogih ne velja za izumitelja dagerotipije na steklo, zanjo priznavajo Abla Niepca De St. Victorja, vendar sta oba izumitelja delala nevedoč eden za drugega. Puharjeva dela hrani Narodni muzej v Ljubljani.
[uredi] Dela
- Janez Puhar: Avtoportret, pred 1848 (vprašljivo), Narodni muzej Ljubljana, 12 x 10 cm; pri tej fotografiji se pojavlja problem datacije 1843 ali 1847 - 1848 (po hipotezi), obstaja tudi možnost pomočnika, sprašujemo se tudi, kakšno camero je uporabljal.
- Janez Puhar: Cerklje na Gorenjskem, 1860, privatna last V. Furlana, Ljubljana, 12 x 10 cm; to je prva pokrajinska slika - fotografija pri nas. Verjetno je nastala, ko je Puhar služboval v Cerkljah. Tu se pojavlja problem, da zadnje strani ne smemo očistiti. Kot lepilo za sliko je uporabljal žveplene pare, ki so strupene.
[uredi] Viri
- Mirko Kambič: 150 let fotografije na Slovenskem = 150 Jahre der Fotografie in Slowenien, Ljubljana : Mestna galerija, 1989-1990 (COBISS)
