Baker

izo	NA	t_1/2	DM	DE MeV	DP
⁶³Cu	69,17%	Cu je stabilen z 34 nevtroni
⁶⁴Cu	{sint.}	12,7 h	ε	1,675	⁶⁴Ni
⁶⁴Cu	{sint.}	12,7 h	β^-	0,579	⁶⁴Zn
⁶⁵Cu	30,83%	Cu je stabilen z 36 nevtroni

Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Báker je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).

V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.

[uredi] Uporaba

Baker je koven in mehak, in se široko uporablja v izdelkih, kot so:

bakrena žica, električni vodniki, električni kabli, valovodi;
bakrena vodovodna napeljava;
držala na vratih in drugi hišni inventar;
kiparstvo: Newyorški Kip svobode, na primer, vsebuje 81,3 ton bakra;
elektromagneti;
motorji, še posebej elektromagnetni motorji;
Wattov parni stroj;
električni releji, električni razdelilniki in stikala;
vakuumske cevi, katodne cevi in magnetroni v mikrovalovnih pečicah;
valovna vodila za mikrovalovno sevanje;
v zadnjem času narašča raba bakra v integriranih vezjih, kjer zaradi svoje izvrstne prevodnosti nadomešča aluminij;
kot sestavina kovancev, v novih kovancih centih EU je uporabljena legura imenovana Nordijsko zlato, katera vsebuje 89% bakra, 5% aluminija, 5% cinka in 1% kositra, takšni bodo tudi slovenski centi.
v kuhinjski posodi, kot v ponvah;
večina posrebrenega jedilnega pribora (noži, vilice, žlice) vsebuje nekaj bakra;
kot sestavina v keramičnih loščih in za barvanje stekla;
glasbeni inštrumenti, posebno pihala;
kot biostatična površina v bolnišnicah in kot zaščita ladij proti naselitvi školjk;
spojine, kot je Fehlingova raztopina se rabijo v kemiji;
bakrov (II) sulfat se uporablja kot strup in čistilo vode;
Pri izdelavi nakita se je že od najstarejših časov uporabljal tudi baker, tudi v današnjem času se uporablja baker za izdelavo cenejšega nakita;