Janez Krstnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Janez Krstnik je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja - velja za pomembnega predhodnika krščanstva. * 6 - 2 pr. n. št., † okoli 30 n. št.

[uredi] Življenje Janeza Krstnika

Janez Krstnik je bil sin Zaharija in Elizabete. Elizabeta je bila sorodnica Jezusove matere Marije, torej je bil Janez Jezusov sorodnik (po prepričanju nekaterih kristjanov kar bratranec). Po Lukovem evangeliju je bilo Janezovo rojstvo povezano s čudežem in vnaprej oznanjeno po angelu Gabrijelu.

Ko je bil že odrasel, je Janez začutil v sebi Božji klic. Odpravil se je v puščavo, kjer je živel kot asket: oblekel se je v kameljo kožo, jedel pa je kobilice in med divjih čebel. Hodil je po vsej jordanski pokrajini in ljudi pozival, naj se spreobrnjo in poboljšajo. Ostro je kritiziral tiste, ki so se samo na zunaj delali poštene in pravične. Tiste, ki so se res sklenili poboljšati, pa je krstil v reki Jordanu (Mt 3,1-12).

Krst (potapljanje v vodo) je starodavni simbol očiščevanja: ljudje, ki so se dali Janezu krstiti, so hoteli s tem simboličnim dejenajem pokazati, da se odrekajo vsej nečistosti svojega poprejšnjega življenja. Tudi Jezus se je prišel krstit k Janezu in tako pokazal, da začenja novo poglavje v svojem življenuju (Mt 3,13-17). Iz tega izvira tudi krščanski krst, ki so ga pozneje oznanjali Jezusovi učenci.

Janez Krstnik je zbral okoli sebe večjo skupino učencev. Domnevno je bil v njegovo skupino vključen vsaj nekaj časa tudi Jezus, ki pa je pozneje začel na svoje. Pri tem je tudi nekaj Janezovih učencev prestopilo v Jezusovo skupino (Andrej, Janez Evangelist in Jakob Veliki). Sveto pismo navaja, da so bili pozneje Jezusovi učenci uspešnejši, saj so krstili več ljudi kot Janez (Jn 4,1-3)

Zgodovinar Jožef Flavij poroča, da je Janeza Krstnika usmrtil Herod Antipa, da bi tako zatrl judovski upor. Sveto pismo podaja nekoliko drugačno zgodbo z več podrobnostmi: Herod se je poročil s Herodiado, ki pa je bila že poročena s Herodovim bratom Filipom. Janez je to ostro obsojal, Herod pa je zato Janeza vtaknil v ječo. Malo pozneje je Herod praznoval rostni dan in priredil veliko gostijo. Herodiadina hčerka Saloma je s svojim plesom Heroda tako navdušila, da ji je bil pripravljen dati za nagrado karkoli. Herodiada jo je pregovorila, da naj zahteva glavo Janeza Krstnika na pladnju. Herod sicer Janeza ni mislil usmrtiti, a je ustregel tej čudaški želji in ukazal Janezu odsekati glavo. Po tem so truplo brez glave izročili Janezovim učence, da so ga pokopali. O Janezovi smrti so obvestili tudi Jezusa (Mt 14,1-12).

Janezova verska skupnost je ostala aktivna tudi še po Janezovi smrti. Po nekaterih virih so se Janezovi učenci sčasoma pridružili Jezusovim učencem - prvim kristjanom; po drugih virih pa se da sklepati, da sta bili to še dolgo dve ločeni skupini, ki sta si bili v nekem smislu celo konkurenčni.

[uredi] Čaščenje

Janeza Krstnika zelo častijo vse glavne kščanske Cerkve. Za večino kristjanov pomeni Janez Krstnik stično točko med staro in novo zavezo. Pogosto se ga šteje za zadnjega velikega preroka stare zaveze, po drugi strani pa je Janez tisti, ki je pripravil pot Jezusu.

Janez Krstnik goduje 24. junija po katoliškem in po pravoslavnem koledarju. Godovni dan predstavlja obletnico njegovega rojstva. Ta dan se med Slovenci imenuje "kres" ali "kresni dan", saj je marsikje v navadi, da na ta dan kurijo kresove. Pregovor "Ob kresi se dan obesi" nas spominja na dejstvo, da se po poletnem sončevem obratu dnevi začnejo krajšati.

Spomin na smrt Janeza Krstnika se praznuje 29. avgusta po katoliškem in po pravoslavnem koledarju. Praznik se uradno imenuje "Mučeništvo Janeza Krstnika", med ljudmi pa je znan tudi kot praznik "Janez brez glave".

23. septembra je v katoliškem koledarju god Zaharija in Elizabete - Janezovih staršev, v pravoslavnem koledarju pa je na ta da praznik "Spočetje Janeza Krstnika".