Sončev obrat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču (zenitu)) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu, oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Poletni Sončev obrat (poletni solsticij) je običajno od 21. do 23. junija. Takrat se začne poletje, dnevu pa rečemo kres. Datuma zimskega Sončevega obrata (zimskega solsticija) in poletnega obrata sta za obe polobli obrnjena. Ker je Zemljina vrtilna os nagnjena za kot 23° 26' 20" (23,439°) proti ekliptiki, ravnini v kateri kroži okoli Sonca, Sonce navidezno po nebu vsak dan potuje različno (približno 15°/h) in čez leto opisuje osmici podobno krivuljo. Dnevu ob zimskem obratu, ki ima hkrati velik religiozni pomen, rečemo božič.

Sončevega obrata ne smemo zamenjevati z apsidnima točkama, z odsončjem (afelijem), točko na Zemljini tirnici okrog Sonca, ko je planet Zemlja od Sonca najbolj oddaljena in prisončjem (perihelijem), točko, ko je Zemja Soncu najbliže. Zemlja je v odsončju okoli 3./4. julija, najbližje pa pol leta kasneje, torej pozimi, 3. januarja.

Sonce navidezno prečka nebesni ekvator dvakrat v letu. Tedaj nastopita enakonočji.