JavaScript
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
JavaScript je objektni skriptni programski jezik, ki ga je razvil Netscape z namenom, da pomaga spletnim programerjem pri ustvarjanju interaktivnih spletnih strani.
Jezik je bil razvit neodvisno od Jave, vendar si z njo deli številne lastnosti in strukture. JavaScript lahko sodeluje s HTML-kodo in s tem poživi stran z dinamičnim izvajanjem. JavaScript je podprt s strani velikih programskih podjetij in kot odprt jezik ga lahko uporablja vsakdo, ne da bi pri tem potreboval licenco. Podpirajo ga vsi novejši spletni brskalniki.
Trenutna verzija jezika je JavaScript 1.6, ki ustreza specifikaciji ECMA-262 Edition 3.
[uredi] Opis jezika
Sintaksa jezika JavaScript ohlapno sledi programskemu jeziku C. Prav tako kot C, JavaScript nima vgrajenih vhodno izhodnih funkcij, zato je izvedba teh funkcij odvisna od gostitelja.
JavaScript se veliko uporablja za ustvarjanje dinamičnih spletnih strani. Program se vgradi ali pa vključi v HTML z namenom, da opravlja naloge, ki niso mogoče s samo statično stranjo. Na primer odpiranje novih oken, preverjanje pravilnost vnešenih podatkov, enostavni izračuni, itd. Na žalost različni spletni brskalniki izpostavijo različne objekte za uporabo. Za podporo vseh brskalnikov je zato potrebno napisati več različic funkcij.
Zunaj spleta se JavaScript uporablja v različnih orodij. Adobe Acrobat in Adobe Reader podpirata jezik v PDF-datotekah. Podpirata ga tudi operacijska sistema Microsoft Windows in Mac OS X.
Programi imajo svoje objektne modele, ki zagotavljajo dostop do gostiteljevega okolja, samo jedro jezika JavaScript pa je v vseh programih večinoma enako.
[uredi] Uporaba
JavaScript podpira dve vrsti komentarjev. Enovrstični se začnejo z znakom //
. Vse kar je za tem znakom pa do konca vrstice, tolmač šteje za komentar. Za komentarje v dveh ali več vrticah lahko uporabimo drugi način. Znak za začetek komentarja je /*
in za konec */
. Vse kar je med tema znakoma je komentar. Prepovedano pa je gnezdenje komentarjev.
// To je enovrstični komentar. /* To je daljši komentar, ki je v dveh vrsticah. */
Pri definiciji spremnljivke ni potrebno podati tudi tipa spremenljivke. Uporabljati jih začnemo tako, da priredimo spremenljivki neko vrednost ali pa pred imenom spremeljivke uporabimo ključno besedo var
.
Spodaj se je razpredelnica vrst spremenljivk v jeziku JavaScript. V oklepaju je angleški prevod vrste spremenljivke.
Tip | Primer | Opis |
---|---|---|
niz (String) | "Perkmandeljc" | Niz znakov med dvojnimi navednicami. |
število (Number) | 3.141 | Katerokoli število brez navednic. Za decimalno vejico se uporablja pika. |
logična spremenljivka (Boolean) | true | Logična spremenljivka ima lahko samo dve vrednosti in sicer true in false. |
null (Null) | null | Spremenljivka brez vrednosti. |
objekt (Object) | Programski objekt | |
funkcija (Function) | Definicija funkcije |
Sledi nekaj primerov definiranja spremenljivk.
var a; b = -5; j = "JavaScript";
Tabela je sestavljena podatkovna struktura, ki se uporablja za shranjevanje večih spremenljivk enakega tipa. Do vrednosti spremenljivk dostopamo z indeksom. V JavaScriptu je polje definirano kot objekt, zato ima še dodatne lastnosti.
JavaScript ima operatorje za primerjanje, računanje, prirejanje, logične operacije ter operatorje za posebne namene.
Jezik podpira kontrolne stavke ter zanke. Od kontrolnih stavkov se najbolj uporabljajo if
, if...else
in switch
stavki, ter for
in while
zanke. Oblika zank in delo z njimi je enako kot pri programskem jeziku C.
Funkcija je skupek programske kode, ki se kliče od drugje. Vsaka funkcija ima svoje ime, lahko sprejema in vrača spremenljivke. Namen funkcij je, da se zbere na enem mestu kodo, ki se večkrat uporablja.
[uredi] Primer
Sledi primer vključitve v HTML stran. Kodo se vključi v <SCRIPT>
značko. S to značko spletnemu brskalniku povemo, da želimo vključeno kodo izvršiti in ne prikazati. V katerem jeziku je koda napisana pa povemo z dodatnim parametrom type
.
<HTML> <HEAD> <TITLE>JavaScript primer</TITLE> </HEAD> <BODY> <P> Primer dinamično generirane spletne strani. </P> <P> <SCRIPT type="text/javascript"> <!-- var d= new Date(); var hours=d.getHours(); var minutes=d.getMinutes(); var sHours; var sMinutes; // Dodajanje vodilne ničle pri enomestnih številih. if(hours < 10){ sHours = "0" + hours; }else{ sHours = hours; } if(minutes < 10){ sMinutes = "0" + minutes; }else{ sMinutes = minutes; } document.write("Ura: " + sHours + ":" + sMinutes); //--> </SCRIPT> </P> </BODY> </HTML>
Glavni programski jeziki (več) | |||
Industrijski: ABAP | Ada | C | C++ | C# | COBOL | Delphi | Fortran | Java | JavaScript | Lisp | Objective-C | Perl | PHP | PL/SQL | Python | SAS | sh | SQL | Visual Basic | Zbirnik
|