Kislina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kislína je praviloma v vodi topna spojina kislega okusa. V vsakdanji rabi označujemo kot kisle tiste snovi, ki pri raztapljanju v vodi tvorijo raztopino, katere pH je manjši od 7. Obstaja več znanstvenih definicij, ki kot kislino označujejo bodisi molekulo ali ion, sposobno oddati proton (ion H+) bazi, bodisi sposobno sprejeti nedeljeni par elektronov od baze. Kislina reagira z bazo v reakciji nevtralizacije, pri kateri nastaja sol.
[uredi] Kemijske lastnosti
V vodi poteče naslednja reakcija med kislino (HA) in vodo, ki ima vlogo baze:
Konstanta kisline (disociacijska konstanta kisline) je ravnotežna konstanta za reakcijo HA z vodo:
![K_a = {[A^-]\cdot[\mbox{H}_3\mbox{O}^+] \over [AH]}](../../../math/2/b/e/2bee088bc7ec1ed15f19efd60fc81786.png)
Močne kisline imajo velike vrednosti Ka (tj. ravnovesje za reakcijo je premaknjeno močno na desno stran; navzočih je veliko hidronijevih ionov H3O+; kislina je skoraj popolnoma disociirana). Konstanta kisline Ka za klorovodikovo kislino (HCl) je denimo 107.
Za šibke kisline so značilne nizke vrednosti konstante kisline (tj. v ravnovesju soobstajata protonizirana oblika HA kot tudi deprotonizirana oblika A-; navzoče je zmerno število hidronijevih ionov; kislina je le delno disociirana). Konstanta kisline Ka za ocetno kislino je denimo 1,8·10-5. Pri šibkih kislinah namesto konstante kisline pogosto podajamo negativni desetiški logaritem njene vrednosti:
- pKa = − log10Ka
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
