Kritična točka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi. Ko se približujemo kritični točki tako, da kapljevino segrevamo, se njena gostota zmanjšuje, obenem pa se povečuje gostota pare. Gostoti postajata z naraščanjem temperature vse bolj podobni in se pri kritični temperaturi izenačita, tako da ne moremo več razlikovati med fazama. V kritični točki je površinska napetost enaka nič, stisljivost naraste prek vseh mej, izparilna toplota pa je enaka nič. Tlak v kritični točki je enak kritičnemu tlaku, temperatura kritični temperaturi, gostota pa kritični gostoti.
[uredi] Kritična temperatura, tlak in gostota nekaterih snovi
snov | kritična temperatura K |
kritični tlak MPa |
kritična gostota kg/m3 |
---|---|---|---|
helij | 5 | 0,23 | 690 |
vodik | 33 | 1,29 | 310 |
neon | 44 | 2,72 | 484 |
dušik | 126 | 3,39 | 311 |
kisik | 155 | 5,06 | 410 |
fluor | 144 | 5,96 | 630 |
argon | 151 | 4,85 | 531 |
kripton | 209,4 | 5,88 | 908 |
ksenon | 289,7 | 6,31 | 1105 |
klor | 417 | 7,69 | 573 |
ogljikov monoksid | 414,2 | ||
ogljikov dioksid | 304 | 7,36 | 468 |
propan | 370 | 4,24 | 220 |
amonijak | 405 | 11,2 | 235 |
butan | 425 | 3,78 | 228 |
voda | 647 | 22,05 | ? |