Neon
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||||||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, znak, število | Neon, Ne, 10 | ||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | žlahtni plini | ||||||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 18 (VIIIA), 2 , p | ||||||||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 0,8999 kg/m3 (273 K), NA | ||||||||||||||||||||||||
Izgled | brezbarven![]() |
||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||
Atomska teža | 20,1797 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||
Polmer atoma (izračunan) | ni podatka (38) pm | ||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 69 pm | ||||||||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | 154 pm | ||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [He]2s2 2p6 | ||||||||||||||||||||||||
e- na energijski nivo | 2, 8 | ||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja (oksid) | 0 (neznano) | ||||||||||||||||||||||||
Zgradba mreže | kubična, ploskovno središčna | ||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | plin (nemagneten) | ||||||||||||||||||||||||
Tališče | 24,56 K (-415,5 °F) | ||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 27,07 K (-410,9 °F) | ||||||||||||||||||||||||
Molarna prostornina | 13,23 ×10-6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 1,7326 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 0,3317 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
Parni tlak | NA | ||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | 435 m/s pri 273,15 K | ||||||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | ni podatka | ||||||||||||||||||||||||
Specifična toplota | 1030 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||
Električna prevodnost | ni podatka | ||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 0,0493 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 2080,7 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 3952,3 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 6122 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
4. ionizacijski potencial | 9371 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
5. ionizacijski potencial | 12177 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
6. ionizacijski potencial | 15238 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
7. ionizacijski potencial | 19999,0 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
8. ionizacijski potencial | 23069,5 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10. Ta brezbarvni skoraj inerten žlahtni plin daje značilen rdečkast sijaj, ko se uporablja v ceveh za vakumsko razelektritev (vacuum discharge tubes???) in neonskih svetilkah, v zraku pa ga najdemo v sledeh.
Vsebina |
[uredi] Pomembne lastnosti
Neon je drugi najlažji žlahtni plin, ki sije rdečkasto-oranžno v ceveh za vakuumsko razelektritev in ima 40-kratno zmožnost zamrzovanja glede na tekoči helij in trikratno glede na tekoči vodik (glede na prostorninsko enoto). Za večino namenov je cenejši zamrzovalno sredstvo od helija. Neon ima od vseh redkih plinov najintenzivnejšo razelektritev pri normalnih voltažah in tokovih.
[uredi] Uporaba
Rdečkasto-oranžna barva, ki jo neon oddaja v neonski svetilki se na široko uporablja za oglaševalske znake. Izraz "neonska svetilka" se na splošno uporablja tudi pri svetilkah z drugimi plini, ki svetijo z drugimi barvami. Drugi nameni:
- indikatorji visokih voltaž,
- zaščita pred strelo,
- cevi za merjenje valovanja (wave meter tubes????),
- televizijske cevi,
- neon in helij se uporabljata za izdelavo plinskega laserja.
Utekočinjeni neon se komercialno uporablja kot poceni kriogensko zamrzovalno sredstvo.
[uredi] Zgodovina
Neon (grško neos pomeni "nov") sta leta 1898 odkrila William Ramsay in Morris Travers.
[uredi] Pojavitve
Neon navadno najdemo v plinski obliki, v kateri se molekule sestojijo iz enega samega atoma neona. Neon je redki plin, ki ga v Zemljinem ozračju najdemo 1 delec na 65.000 drugih in ga pridobivajo s podohlajenim zrakom in frakcijsko destilacijo od nastale kriogenske tekočine.
[uredi] Zunanje povezave
ajnštajnij · aktinij · aluminij · americij · antimon · argon · arzen · astat · baker · barij · berilij · berkelij · bizmut · bohrij · bor · brom · cerij · cezij · cink · cirkonij · disprozij · dubnij · dušik · erbij · evropij · fermij · fluor · fosfor · francij · gadolinij · galij · germanij · hafnij · hassij · helij · holmij · indij · iridij · iterbij · itrij · jod · kadmij · kalcij · kalifornij · kalij · kirij · kisik · klor · kobalt · kositer · kripton · krom · ksenon · lantan · lavrencij · litij · lutecij · magnezij · mangan · meitnerij · mendelevij · molibden · natrij · neodim · neon · neptunij · nikelj · niobij · nobelij · ogljik · osmij · paladij · platina · plutonij · polonij · prazeodim · prometij · protaktinij · radij · radon · renij · rodij · rubidij · rutenij · rutherfordij · samarij · seaborgij · selen · silicij · skandij · srebro · stroncij · svinec · talij · tantal · tehnecij · telur · terbij · titan · torij · tulij · uran · vanadij · vodik · volfram · zlato · železo · živo srebro · žveplo
Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.