Argon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

klor – argon Ne Ar Kr       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	argon, Ar, 18
Kemijska vrsta	žlahtni plini
Skupina, perioda, blok	18 (VIIIA), 3, p
Gostota, trdota	1,784 kg/m3 (273 K), NA
Izgled	brezbarven
Lastnosti atoma
Atomska teža	39,948 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	ni podatka (71 pm)
Kovalentni polmer	97 pm
van der Waalsov polmer	188 pm
Elektronska konfiguracija	[Ne]3s2 3p6
e- na energijski nivo	2, 8, 8
Oksidacijska stanja (oksid)	0 (neznano)
Zgradba mreže	kubična, ploskovno središčna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	plin (nemagneten)
Tališče	83,8 K (−308,7 °F)
Vrelišče	87,3 K (−302,4 °F)
Molarna prostornina	22,56 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota	6,447 kJ/mol
Talilna toplota	1,188 kJ/mol
Parni tlak	NA
Hitrost zvoka	319 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	ni podatka (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	520 J/(kg · K)
Električna prevodnost	ni podatka
Toplotna prevodnost	0,01772 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	1520,6 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	2665,8 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	3931 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	5771 kJ/mol
5. ionizacijski potencial	7238 kJ/mol
6. ionizacijski potencial	8781 kJ/mol
7. ionizacijski potencial	11995 kJ/mol
8. ionizacijski potencial	13842 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 36Ar 0,336% Ar je stabilen z 18 nevtroni 38Ar 0,063% Ar je stabilen z 20 nevtroni 39Ar {sint.} 269 let β- 0,565 39K 40Ar 99,6% Ar je stabilen z 22 nevtroni 42Ar {sint.} 32,9 let β- 0,600 42K
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18. Ta tretji žlahtni plin v osmi periodi sestavlja približno 1 % Zemljinega ozračja.

[uredi] Pomembne lastnosti

Argon je 2,5 krat tako topen v vodi kot dušik, kar je približno enaka topnost kot kisik. Ta kemijski inertni element je brez barve in vonja tako v tekoči kot v plinski obliki. Kemijske spojine, ki bi vsebovale argon, niso znane. Raziskovalci na Univerzi v Helsinkih so leta 2000 poročali o izdelavi argonovega fluorovodika (HArF). Poročali so tudi o močno nestabilni spojini s fluorom, vendar to še ni dokazano. Čeprav trenutno ni potrjenih kemijskih spojin, pa lahko argon tvori klatrate z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežo molekul vode.

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.