Ladislav Hunyadi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ladislav Hunyadi (madžarsko László Hunyadi),* 1433; † 16. marec 1457, ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom.
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
Ladislav Hunjadi je bil starejši od dveh sinov János (Ivana) Hunyadija in Elizabete Szilágyi. Bil je starejši brat Matije Hunyadija (Korvina), ki je kasneje postal kralj Ogrske.
Že od mladosti je spremljal svojega očeta na vojaških pohodih. Po kosovski bitki (1448) je bil nekaj časa talec za svojega očeta, v rokah srbskega despota Jurija Brankovića, (1427-1456).
Leta 1452 je bil član delegacije, ki je šla na Dunaj da bi od Friderika III. dobila nazaj ogrskega kralja Ladislava V. (Posmrtnega).
Leta 1453 je bil ban Hrvaške-Dalmacije. Na državnem zboru v Budimu (1455) je odstopil od vseh funkcij, zaradi obtožb Ulrika II. Celjskega in drugih svojih sovražnikov.
Po smrti očeta leta 1456, ga je njegov stari sovražnik Ulrik II. Celjski (takrat vrhovni poveljnik ogrske vojske) obtožil odgovornega za dolgove očeta do države. Ker se je na državnem zboru v Futaku (oktober 1456) dobro branil, mu je Ulrik II. Celjski ponudil pomiritev, tako da mu obljublja zaščito pod pogojem, da najprej preda vse kraljeve gradove, ki so mu bili zaupani.
To naj bi se pričelo s predajo trdnjave Beograd, kateri je poveljeval Ladislav Hunyadi. Kralj Ladislav Posmrtni je takrat pripravljal križarski pohod proti Turkom in z vojsko, ki ji je poveljeval Ulrik, prišla pred Beograd. Hunjadi je v trdnjavo spustil le kralja Ladislava in Ulrika, medtem ko je ostala vojska ostala pred Beogradom.
Naslednjega jutra (9. novembra 1456) je bil Ulrik II. Celjski umorjen s strani Hunyadija in njegovih.
Kralj Ladislav je po dogodku dal zapreti Hunyadija pod obtožbo upora proti kralju. Obglavljen je bil 16. marca 1457.
[uredi] Viri
- I. Acsády, History of the Hungarian Realm (Hung.), vol. i. (Budapest, 1904). (R. N. 13.)
