Matija Korvin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Matija Korvin, risba iz knjige Chronica Hungarorum

Matthias Corvinus, pravzaprav Hunyadi (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matei Corvin, slovensko Matija Korvin, ogrsko-hrvaški kralj, češki kralj in vojvoda Avstrije, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Transilvanija (nem. Klausenburg, današnji romunski kraj Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Korvin je bil kralj ogrsko-hrvaškega kraljestva med letoma 1458 in 1490 ter češki kralj med letoma 1469 in 1490. Od leta 1485 do smrti je bival na Dunaju in je bil tudi vojvoda Avstrije.

Matija Korvin je bil sin transilvanskega plemiča Jánosa Hunyadija, ki se je po smrti ogrskega kralja Albrehta II. Habsburškega zapletel v boj za skrbništvo nad kraljem Ladislavom Posmrtnim. Za skrbništvom nad mladoletnim kraljem sta se potegovala še Friderik III. Habsburški in Ulrik II. Celjski, oba kraljeva sorodnika. János Hunyadi je s sinovoma Matijo in Ladislavom oblikoval t.i. "ogrsko stranko", ki naj bi zagovarjala interese ogrskega plemstva nasproti Celjanom in Habsburžanom. V okviru tega boja so leta 1456 privrženci "ogrske stranke" v Beogradu umorili Ulrika Celjskega.

Po smrti kralja Ladislava Posmrtnika se je Matija leta 1461 zapletel v vojno za ogrsko krono s Friderikom III.. Spopadi, ki so v glavnem potekali v Spodnji Avstriji, so zajeli tudi Štajersko, v njih pa so cesarju precej pomagale notranjeavstrijske čete. Končali so se s smrtjo Matijevega zaveznika, Friderikovega brata Albrehta brez potomcev leta 1463. Toda leta 1469 je Štajersko, predvsem Spodnjo, močno prizadela fajda plemstva in najemniških čet z vladarjem. Tudi te spopade je spodbudil Matija. Končala se je z usmrtitvijo najemniškega poveljnika Andreja Baumkircherja leta 1471. Po letu 1479 se je zaradi imenovanja salzburškega nadškofa znova zapletel v dolgotrajno vojno s Friderikom. Korvin je bil uspešen in njegove čete so zasedle večino Štajerske, Kranjske, Reko in vojvodino Avstrijo ter leta 1485 vkorakale na Dunaj. Oblast nad temi deželami so Habsburžani znova dobili šele po njegovi smrti.

[uredi] Matija Korvin in kralj Matjaž

Na začetku 20. stoletja je prekmursko-porabski etnolog Avgust Pavel podal tezo, da je prav na podlagi življenja Matije Korvina, ki je vladal tudi delu današnje Slovenije, nastala tudi slovenska pripovedka o kralju Matjažu. Čeprav za to trditev ne obstajajo nobeni prepričljivi dokazi, se je teorija precej razširila med laično javnostjo.