Laplaceova transformacija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Laplaceova transformácija [laplásova ~] je integralska transformacija, ki funkcijo iz časovnega prostora t preslika v frekvenčni prostor kompleksne spremenljivke s:
Kot je razvidno iz te enačbe, se za čase t<0 predpostavi f(t)=0.
Laplaceova transformacija se imenuje v čast francoskega metematika, fizika in astronoma markiza Pierre-Simona Laplacea, ki jo je razvil.
Transformacije nekaterih funkcij ter lastnosti Laplacove transformacije so razvidne iz tabele:
f(t) | F(s) |
---|---|
1 | |
1 | |
e - at | |
Laplaceovo transformacijo periodične funkcije s periodo T lahko izračunamo tudi takole:
Inverzno Laplaceovo transformacijo lahko izračunamo z Bromwichevim integralom:
V praksi največkrat tako časovno kot kompleksno frekvenčno funkcijo razstavimo na elemente iz tabele in Laplaceovo oz. inverzno Laplaceovo transformacijo izvedemo s pomočjo njunih lastnosti in funkcij iz te tabele.
Kot lahko opazimo v tabeli, lahko z Laplaceovo transformacijo, pretvorimo diferencialne enačbe in enačbe s funkcijami, kot so transcedentne funkcije, v algebrske in racionalne enačbe v frekvenčnem prostoru, kjer jih je mnogo enostavneje rešiti in nato z inverzno Laplacovo transformacijo pretvoriti nazaj v časovni prostor.
Laplaceova transformacija se precej uporablja v teoriji sistemov, saj nam računanje konvolucijskega integrala, ki se tam precej uporablja, pretvori v produkt dveh funkcij. Poleg tega Laplaceovi transformi prenosnih funkcij sistemov povedo marsikatero lastnost sistema (npr. stabilnost ipd.)
Integralske transformacije
|
|
Abelova | Besslova | Fourierjeva | Fresnelova | Hanklova | Hartleyjeva | Hilbertova | Istovetna | Kontoroviča-Lebedeva | Laplaceova | Laplace-Stieltjesova | Mellinova | Radonova | Valovna |