Ljuba Prenner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ljuba Prenner, slovenska političarka, odvetnica in pisateljica, * 19. junij 1906, Slovenj Gradec, † 15. september 1977, Fara pri Prevaljah.

Amalija Marija Prenner se je v šolskih letih preimenovala v Ljubo Prenner. Leta 1914 se je z družino preselila v Slovenj Gradec. Prva dva razreda ljudske šole je končala v Rušah na Koroškem, pozneje se vpisala v ptujsko gimnazijo, zadnji letnik je izdelala v Celju. Peti in šesti letnik gimnazije je končala v Beogradu. Maturirala je v Ljubljani leta 1930. Tam je vpisala tudi študij prava in na Pravni fakulteti leta 1936 diplomirala. Na pobudo prijateljice Vide Tomšič se je včlanila v Komunistično partijo Slovenije (KPS) in bila njena aktivna članica.

Pred drugo svetovno vojno se je uveljavila kot pisateljica. Leta 1929 je objavila povest Trojica, leta 1931 povest Pohorska vigred, leta 1936 roman Življenje za hrbtom in leta 1938 roman Mejniki. Leta 1939 je napisala prvo slovensko kriminalno povest Neznani storilec. Bila je članica Društva slovenskih pisateljev.

Sodno prakso in odvetništvo je do leta 1939 opravljala v Slovenj Gradcu, nato se je preselila v Ljubljano. Leta 1941 je končala doktorski študij prava in se kot članica KPS vključila v OF. Kot državna uradnica v ljubljanski upravi in tajna sodelavka OF je v času okupacije reševala zaprte Slovence iz italijanskih zaporov in taborišč. Bila je v samem vrhu KPS, v njenem stanovanju so se skrivali znani komunisti kot so Vida Tomšič, Vito Kraigher in Edvard Kardelj. Leta 1942 se je sprla z vodstvom KPS, ki je iz OF izključilo liberalce iz stranke Stara pravda pod vodstvom Črtomirja Nagodeta in zaradi likividacij, ki jih je v imenu OF izvajal VOS. Zato so jo leta 1942 izključil iz OF in KPS.

Po vojni je leta 1946 in 1947 na monitranih procesih kot odvetnica branila politične nasprotnike nove oblasti. Slovela je kot izjemen retorik. Zato jo je oblast obsodila, da je na procesih branila protikomunistične, protirevolucionarne elemente in nasprotnike nove ljudske oblasti. Očitali so ji, da se norčuje iz Uprave državne varnosti (UDV), ki je sestavila obtožnice proti političnim nasprotnikom. Leta 1947 so ji prepovedali opravljati odvetniško delo in jo izključili iz Društva slovenskih pisateljev. Aprila 1947 so jo aretirali in jo mesec dni zaprli v ženski zapor na gradu v Škofji Loki. Po prihodu na svobodo se je zaposlila na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, vendar jo je UDV leta 1949 znova aretirala in poslala na prisilno delo v kazensko-delovno taborišče Ferdreng pri Kočevju. Po 18 mesecih prisilnega dela se je vrnila v Ljubljano. Ker so ji prepovedali opravljanje odvetniškega poklica se je zaposlila kot tajnica v odvetniški pisarni. Leta 1954 so ji znova omogočili vrnitev med odvetnike. Ker je imela prepoved objavljanja literarnih del so bile njene ustvarjalne možnosti omejene. Upokojila se je leta 1975. V Društvo slovenskih pisateljev je bila znova sprejeta leta 1976.

Ljuba Prenner je bila zaradi svoje spolne identitete v slovenskem prostoru izstopajoča osebnost. Njene moške značajske poteze in način oblačenja so v začetku 20. stoletja delovale ekstravagantno. Z njimi si je sicer pridobila mnogo prijateljev, pa tudi sovražnikov, predvsem v svojem profesionalnem okolju, med pravniki