Malavi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
Nacionalno geslo: - | |||
Uradna jezika | angleščina, čevščina | ||
Glavno mesto | Lilongwe | ||
Predsednik | Bakili Muluzi | ||
Površina - Skupno - % voda |
98. na svetu 118.480 km² 20,6% |
||
Prebivalstvo - Skupno - Gostota |
67. na svetu 10.385.849 88/km² |
||
Neodvisnost - Datum |
od Združenega kraljestva 6. julij 1964 |
||
Valuta | kwacha (D) | ||
Časovni pas | UTC +2 | ||
Državna himna | Mlungu salitsani Malawi (Bog blagoslovi našo deželo Malavi) | ||
Vrhnja internetna domena | .MW | ||
Nacionalna klicna koda | 265 |
Malavi je celinska država v vzhodni Afriki, ki na severu in severovzhodu meji na Tanzanijo, na vzhodu, jugu in jugozahodu na Mozambik, ter na zahodu na Zambijo.
[uredi] Zgodovina
Staroselska bantujska ljudstva proti koncu 15. stoletja ustanovijo državo Malavi, ki poleg današnjega ozemlja obsegu tudi predele Zambije, Zimbabveja in Tanzanije, vendar začne razpadati že v 16. stoletju. Severovzhod Malavija je od 17. do 19. stoletja podvržen arabskemu vplivu v vzhodni Afriki, medtem ko jug od 16. stoletja odkrivajo portugalski raziskovalci. Britansko kolonizacijo ozemlja omogočijo predhodna raziskovanja Davida Livingstona v letih 1859 - 1863. Spori okoli meja med britanskimi, nemškimi in portugalskimi kolonijami v vzhodni Afriki so rešeni konec 19. stoletja z ločenima sporazumoma med Veliko Britanijo in Nemčijo leta 1890 ter Veliko Britanijo in Portugalsko leta 1891. Istega leta Velika Britanija razglasi ozemlje Malavija za protektorat Njasa (od leta 1893 do 1907 Britanski srednjeafriški protektorat).
Leta 1944 se z ustanovitvijo Afriškega narodnega kongresa Njase - NANC združijo antikolonialne sile v boju za neodvisnost. Leta 1953 poskušajo Angleži z združitvijo Njase z Južno in Severno Rodezijo v Federacijo Rodezije in Njase obdržati belsko nadvlado na tem prostoru, vendar naletijo na močan odpor. Leta 1959 zaprejo vodjo in druge privržence NANC in prepovejo njihovo delovanje. Istega leta je ustanovljena nova Kongresna stranka Malavija - MCP, z istim političnim programom. Leta 1961 Angleži pod pritiskom spremenijo ustavo, ki daje več pravic črncem, izpustijo politične zapornike in izvedejo volitve v Zakonodajni svet, na katerih zmaga Dr. Hastings Kamuzu Banda in njegova MCP. Leta 1963 Njasa dobi polno avtonomijo s pravico do odcepitve od Federacije Rodezije in Njase, ki je tako dne 31. decembra 1963 razpadla z medsebojnim sporazumom njenih članic. Neodvisnost Njase je razglašena 6. julija 1964, ko ji je povrnjeno nekdanje ime Malavi.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Antigva in Barbuda | Avstralija | Bahami | Bangladeš | Barbados | Belize | Bocvana | Brunej | Ciper | Dominika | Fidži | Gambija | Gana | Grenada | Gvajana | Indija | Jamajka | Južna Afrika | Kamerun | Kanada | Kenija | Kiribati | Lesoto | Malavi | Malezija | Maldivi | Malta | Mauritius | Mozambik | Namibija | Nauru | Nova Zelandija | Nigerija | Pakistan | Papua Nova Gvineja | Saint Lucia | Saint Kitts in Nevis | Saint Vincent in Grenadine | Samoa | Sejšeli | Sierra Leone | Singapur | Salomonovi otoki | Svazi | Šrilanka | Tanzanija | Tonga | Trinidad in Tobago | Tuvalu | Uganda | Vanuatu | Zambija | Združeno kraljestvo
Alžirija | Angola | Benin | Bocvana | Burkina Faso | Burundi | Kamerun | Cape Verde | Centralnoafriška republika | Čad | Komori | Republika Kongo | Slonokoščena obala | Demokratična republika Kongo | Džibuti | Egipt | Eritreja | Etiopija | Ekvatorialna Gvineja | Gabon | Gambija | Gana | Gvineja | Gvineja-Bissau | Kenija | Lesoto | Liberija | Libija | Madagaskar | Malavi | Mali | Mavretanija | Mauritius | Mozambik | Namibija | Niger | Nigerija | Ruanda | Sao Tome in Principe | Senegal | Sejšeli | Sierra Leone | Somalija | Južna Afrika | Sudan | Svazi | Tanzanija | Togo | Tunizija | Uganda | Zahodna Sahara | Zambija | Zimbabve
- Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.