Kanada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Canada

Nacionalno geslo: A Mari Usque Ad Mare (»Od morja do morja«)
Uradna jezika	angleščina in francoščina
Glavno mesto	Ottawa
Največje mesto	Toronto
Kraljica	Elizabeta II.
Generalna guvernerka	Michaëlle Jean
Predsednik vlade	Stephen Harper
Površina  - Skupno  - % voda	2. na svetu 9.984.670 km² 8,62%
Prebivalstvo  - Skupno (2003)  - Gostota	35. na svetu 32.207.113 3/km²
Neodvisnost - britanski akt o Severni Ameriki -Westminstrski statut -Akt o Kanadi	od Združenega kraljestva: 1. julij 1867 11. december 1931 17. april 1982
BDP (PPP)  - Skupno (2002)  - BDP/prebivalca	12. na svetu $ 923 milijard $ 29.40
Valuta	kanadski dolar ($)
Časovni pas	UTC -3,5 do -8
Državna himna	O Canada
Vrhnja internetna domena	.CA
Nacionalna klicna koda	1

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajta še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.

Kanada je za Rusijo na svetu druga največja država po površini, vendar ima zelo majhno gostoto poseljenosti z le 32 milijoni prebivalcev (večina jih živi na jugu države vzdolž meje z ZDA), kar je malo za državo te velikosti. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov.

Ime je dobila po besedi canada, ki v jeziku Irokezov pomeni »vas«, »naselbina«.

Vsebina 1 Province in ozemlja 2 Zastava 3 Zgodovina 4 Lega 5 Industrija 6 Promet 7 Gospodarstvo 8 Glej tudi 9 Zunanje povezave

[uredi] Province in ozemlja

Glavni članek: Kanadske province in ozemlja

Kanada je upravno razdeljena na 10 provinc in 3 ozemlja. Province imajo precej veliko samostojnost od zvezne vlade, medtem ko je imajo ozemlja malo manj. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa.

Province so:

• Alberta
• Britanska Kolumbija (British Columbia)
• Manitoba
• Novi Brunswick (New Brunswick (angl.) - Nouveau Brunswick (franc.)
• Nova Fundlandija in Labrador (Newfoundland and Labrador)
• Nova Škotska (Nova Scotia)
• Ontario
• Otok princa Edvarda (Prince Edward Island)
• Québec
• Saskatchewan

Ozemlja pa so:

• Severozahodno ozemlje (Northwest Territories)
• Nunavut, 1. aprila 1999 izločeno iz Severozahodnega ozemlja
• Jukon (Yukon)

Na zvezni ravni sta uradna jezika angleščina in francoščina. Francoščina je uradni jezik province Québec, medtem ko sta provinca New Brunswick in prestolnica Ottawa dvojezični. V ozemljih na severu države se uporabljajo tudi jeziki prvotnih ljudstev.

[uredi] Zastava

Kanadska zastava je rdečo bele barve in v sredini ima javorjev list . včasih so iz javorja pridobivali sladkor in sirup

[uredi] Zgodovina

Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za priključitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja.

Okoli leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu Nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko pa so takratne kolonialne sile - Španija, Anglija in Francija začele tekmovati za prevlado na odkriti celini. V 15. stoletju je John Cabot prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja Henrika VII. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak Jacques Cartier raziskoval ustje Reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine. Prva oporišča pa so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob Reki sv. Lovrenca. Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine (Nova Anglija), hkrati pa so iskali severozahodni prehod skozi arktične vode. Henry Hudson je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov krzna na celini. Leta 1670 so ustanovili Družbo Hudsonovega zaliva. Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema silama. Leta 1759 so britanske čete z zvijačo premagale Francoze in leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S quebeškim aktom so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimsko-katoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogočili, da se je francoska kultura obdržala na celini. Med Ameriško revolucijo so Kanado preplavili britanski rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju sledili škotski in irski priseljenci.

Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo Kanado, ki je bila britanska in Spodnjo Kanado, ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco, katere glavno mesto je bilo sprva Montreal nato pa Ottawa. Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.

Leta 1858 je Nova Kaledonija postala britanska kolonija Britanska Kolumbija. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili železnico, se je pridružila federaciji. Gradnja kanadske pacifiške železnice je odprla zahod in priseljenci iz Evrope so ustvarili družbeni mozaik, ki je značilen za zdajšnje prerijske province.

Starejša zgodovina: Prvi prebivalci Kanade so prišli pred več kot 20.000 leti iz Azije po kopnem čez ožino, ki jo danes poznamo kot Beringov preliv. Našli so nenaseljeno celino z naravnimi bogastvi, ki so lahko preživljala človeka in živali. Nomadske skupine so prišle do gozdov na vzhodnem delu dežele približno 1000 let pr. n. št. Francoski raziskovalci in misijonarji so v 16. stoletju naleteli najprej na Hurune, Algokine in Irokeze.

Že sredi 17. stoletja je prišlo do tekmovanj med Francijo in Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo in VB so med leti 1689 in 1763 pripeljala do štirih vojn med priseljenci v novem svetu, v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. Veliki Britaniji je morala prepustiti Novo Fundlandijo, Novo Škotsko in ozemlje okrog Hudsonovega zaliva. Čeprav je Kanada postala del Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi Kanadčani še danes govorijo francosko.

Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki so jo sestavljale province Ontario, Quebec, Novi Brunswick in Nova Scotia. Imela je parlament po britanskem vzoru, državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal generalni guverner.

Od leta 1905 so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami OZN in NATO - nikoli pa ji ni uspelo da bi odpravila notranja nasprotja med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec.

[uredi] Lega

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se razteza od bogatih lovišč v vodah okrog Nove Fundlandije do visokih gora in prostranih gozdov Skalnega gorovja. Najjužnejšo mesto Windsor leži na 42. vzporedniku, na severu pa sega Kanada vse do 84. vzporednika. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajata še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije.

V sredini Kanade ležijo prerije, ravna prostranstva, ki jih uporabljajo predvsem za živinorejo in pridelovanje pšenice. Severna Kanada je pokrita z velikimi predeli gozdov in tundre, na zahodu države pa prevladuje skalno gorovje.

[uredi] Industrija

Kanada je ena izmed sedmih svetovnih industrijskih velesil z visoko razvito in na svetovnem trgu konkurenčno industrijo, ki v veliki meri temelji na naravnem bogastvu in poceni domači energiji. Je tesno navezana na ZDA, z visokim deležem ameriškega kapitala, zlasti v avtomobilski, kemični, elektrotehnični in elektronski industriji.

Energetsko bogastvo, predvsem premog, nafta, zemeljski plin in vodna sila, je temelj kanadskega gospodarstva. Večina industrijske proizvodnje je zgoščena okrog Velikih jezer in Reke svetega Lovrenca. Med najpomembnejšimi panogami so letalska industrija, ffindustrija prometnih sredstev]] ter visokotehnološka industrija. Po vsej Kanadi se je razvila raznovrstna industrija, ki temelji na domačih kovinskih in nekovinskih rudah in izdeluje proizvode visoke kakovosti. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca. To si lahko privošči zaradi velikih hidroenergetskih zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši industrijski območji sta v Ontariu in Quebecu, saj dajeta kar tri četrtine vrednosti industrijske proizvodnje.

Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza.

Pomembni sta tudi kemična industrija, predvsem petrokemična v zahodnem delu, in farmacevtska industrija. Petrokemično industrijo zahodne Kanade večinoma obvladuje ameriški kapital, usmerjena pa je v proizvodno izdelkov bazične organske kemije za ameriški trg in umetnih gnojil, izdelke za široko porabo pa izdelujejo v Ontariu in Quebecu iz surovin, uvoženih iz ZDA.

Živilska industrija je izrazito zgoščena v Ontariu in Quebecu vzdolž najpomembnejših prometnih poti od juga Ontaria prek Montreala do Quebec Cityja. Tam pridelujejo tudi izdelke iz drugih delov države, večja zgostitev te industrije je še v južnih delih prerijskih provinc.

Z velikimi državnimi naložbami v raziskovanje in razvoj je Kanada postala svetovna velesila tudi v letalski industriji. Najuspešnejše so družbe Bombardier, Bell Helicopter s polovičnim deležem v proizvodnji turbinskih helikopterjev ter Pratt & Whitney.

[uredi] Promet

Cestno omrežje

V vzhodnem delu države je zelo gosto, v redko poseljenih severnih delih so maloštevilne, večinoma makadamske ceste.

Železniški promet

Kanada ima dve čezcelinski progi. Potekata po južnih delih države od Atlantske obale prek Montreala, Winnipega, Regine, Calgaryja oz. Edmontona do pristanišča Vancouver ob Tihem oceanu.

Ladijski promet

Morska pot Sv. Lovrenca je ena najpomembnejših notranjih plovnih poti na svetu. Po njej lahko pljujejo čezoceanske ladje, vendar je zaradi ledu odprta le od aprila do decembra. Po njej prevažajo predvsem razsuti tovor, nafto, avtomobile in jeklo.

Letalski promet:

Največja letalska prevoznika sta Air Canada in prav tako zasebni prevoznik Canadian Airlines International.

[uredi] Gospodarstvo

Kmetijstvo

Težko je verjeti, da so bile rodovitne prerije pred 100 leti v glavnem še nenaseljene. Leta 1941 so v Kanadi našteli okoli 750.000 kmetij, danes pa jih je več kot polovico manj. Na območjih, kjer vremenske in druge razmere niso omogočale velikega pridelka, so naselja spet opustili, v podnebno ugodnem in rodovitnem svetu pa so ostale velike kmetije, ki so opremljene s sodobno tehnologijo in mehanizacijo in ki obdelujejo čedalje večje površine zemlje.

Ribištvo

Ribištvo je postalo pomembna gospodarska panoga šele, ko se je vključila v zvezno državo Nova Fundlandija, čeprav so se seveda njeni prebivalci ukvarjali z njim že od 15. stoletja. Za Novo Fundlandijo in druge obmorske province so ribe in ribji izdelki glavno izvozno blago in so življenjskega pomena za njihovo sicer dokaj šibko in nerazvito gospodarstvo.

Gozdarstvo

Gozdarska industrija temelji na dozdevno neizčrpnih zalogah lesa. Gozdovi pokrivajo več kot 3,2 milijona km² dežele, predvsem na Kanadskem ščitu in v Britanski Kolumbiji. Les so stoletja uporabljali za gradnjo in kot gorivo, proti koncu 19. stoletja pa sta se začeli naglo razvijati tudi papirna industrija in proizvodnja celuloze.

[uredi] Glej tudi

• kanadske oborožene sile
• seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave

• Canada