Mont-de-Marsan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 43° 53’ severne širine, 0° 30’ zahodne dolžine

Mont-de-Marsan (gaskonjsko Lo Moun/Lo Mont de Marsan) je kraj in komuna v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, sedež departmaja Landes. Leta 2004 je kraj imel 29.489 prebivalcev.

Vsebina 1 Geografija 2 Zgodovina 3 Pobratena mesta 4 Glej tudi 5 Zunanje povezave

[uredi] Geografija

Mont-de-Marsan leži v jugozahodni Franciji na sotočju rek Douze in Midou, ki skupaj tvorita reko Midouze.

[uredi] Zgodovina

Ustanovitev kraja sega nazaj v leto 1133, ko se je tedanji vikont Marsana, Tursana in Gabardana Pierre de Lobaner odločil na ozemlju župnije Saint-Pierre-du-Mont zgraditi novi grad Castelnau. Le-ta je ob sotočju rek nadzoroval prehod. Prav tako je dal na tem ozemlju zgraditi utrjeno naselje, nekoliko dlje po reki navzdol pa še pristan. Okoli slednjega se je kasneje razvila nova četrt skupaj s samostanom reda manjših bratov (1260).

Med stoletno vojno je bil kraj pod domeno Angležov (do 1441), samo prebivalstvo pa je našlo zavetje za njegovim obzidjem, medtem ko se je v okolici dvignila bastida. Od 1517 se je kraj precej navezal na rodbino Albret, ki je tedaj vladala Navarri. Zaradi posesti Jeanne d'Albret, kasneje njenega sina Henrika IV., se je Mont-de-Marsan v času verskih vojn znašel v oboroženih spopadih ter se od 1560 preoblikoval v trdnjavo. Po koncu vojne je francoski kralj Ludvik XIII. odredil porušiti grad Château de Nolibos, v letu 1777 je bila izvršena porušitev mestnih vrat, leta 1810 pa še podrtje ostalih delov obzidja.

Med francosko revolucijo se je kraj preimenoval v Mont-Marat in postal sedež novonastalega departmaja Landes, s čimer je s prvega položaja v pokrajini izpodrinil sosednji Dax.

[uredi] Pobratena mesta

• Alingsås (Švedska),
• Tudela (Španija).

[uredi] Glej tudi

• seznam mest v Franciji

[uredi] Zunanje povezave