Akvitanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Aquitaine

Departmaji	Dordogne (24) Gironde (33) Landes (40) Lot in Garona (47) Pireneji-Atlantik (64)
Prefektura	Bordeaux
Prebivalstvo	3 049 000 preb. (2004)
Gostota prebivalstva	70 preb./km²
Površina	41 308 km²
Okrožja	18
Kantoni	235
Komune	2 296
Predsednik regijskega sveta	Alain Rousset (PS)
Prefekt	Francis Idrac

Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu. Glavno administrativno in zgodovinsko pomembno mesto je Bordeaux.

[uredi] Geografija

Regija leži v skrajnem jugozahodnem delu Francije ob meji s špansko avtonomno skupnostjo Navaro. Na zahodu jo obliva Biskajski zaliv, na severu meji na regiji Poitou-Charentes in Limousin, na vzhodu pa na regijo Jug-Pireneji.

Glavne geografske značilnosti regije so:

Côte d'Argent,
Arcachonski bazen,
zliv rek Garone in Dordogne, ki tvorita skupaj širok estuarij Gironde,
zahodni del gorstva Pirenejev,
Dune de Pilat pri Arcachonu, največja peščena sipina v Evropi.

[uredi] Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Akvitanije

V času rimskega zavojevanja Galije je Akvitanija postala rimska provinca Gallia Aquitania in je obsegala ozemlje od Pirenejev do reke Garone. Za časa cesarja Avgusta se je to ozemlje razširilo vse do reke Loare in pogorja Sevenov. V tem času se je za razliko od severne Galije precej romanizirala.

V 4. stoletju AD se je ozemlje razdelilo na tri ločene province:

severovzhodni del Aquitania prima, ki je vključeval ozemlje kasnejših provinc Berry, Bourbonnais, Auvergne, Velay, Gévaudan, Rouergue, Albigeois, Quercy in Marche,
severozahodni del Aquitania secunda, z glavnim mestom v Burdigali (Bordeaux), ki je vsebovala kasnejše Bordelais, Poitou, Saintonge, Angoumois in zahodno Akvitanijo
najjužnejši del Aquitania tertia ali Aquitania Novempopulana ("devetih ljudstev"), večinoma baskovsko ozemlje, ki je pokrivalo kasnejše province Bigorre, Comminges, Armagnac, Béarn, Baskijo, Gaskonjo, itd.

Po rimskem zatonu so v 5. stoletju zapolnili vrzel Vizigoti, dokler jih niso leta 507 pokorili Franki. Po koncu vdorov s strani Mavrov v 8. stoletju je s Karlom Martelom Akvitanija prešla pod Karolinško cesarstvo, kasneje pod Nevstrijo, dokler se niso v 9. stoletju lokalni grofje postopoma osvobodili kraljevega nadzora.

V 11. stoletju je bila pod Viljemom V. (995-1030) ustanovljena nova vojvodina Akvitanija s središčem v Poitiersu in je vsebovala Auvergne in Toulouse, leta 1052 pa še Gaskonjo. V stoletni vojni (1361) je pod Henrikom II. postala kneževina, neodvisna od Francije. Le-ta jo je ponovno zavzela leta 1453 po bitki pri Chatillonu in padcu Bordeauxa.