Rimski koledar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev. Začetek koledarske dobe so prilagodili mitu o nastanku mesta Rim, saj vzame nastanek Rima kot začetno točko, ki je umeščena v leto 753 pr. n. št.. Leta pa niso označevali z zaporedno številko ampak z imenom konzula, ki je vladal ob začetku leta.
Rimski koledar so večkrat spreminjali. Pravila niso določala koledarja za daljše obdobje. Nekatere odločitve, tudi o dolžini leta, je sprejemal vrhovni svečenik (pontifex maximus) za vsako leto sproti. Prilagajanje je bilo potrebno, ker je koledar temeljil na luninem letu, občasno pa so ga uskladili s sončnim letom. Podatki o vseh prilagajanjih se niso ohranili, zato za vse datume rimskega koledarja ni možno točno določiti datuma po sistemu novejših koledarjev (julijanski oziroma gregorijanskem). Razlika med rimskim koledarjem in podaljškom modernega koledarja v obdobje pred našim štetjem je do štiri mesece. Obdobje uporabe starega rimskega koledarja je prekinila reforma Julija Cezarja, uveljavljena leta 45 pr. n. št..
[uredi] Meseci
V najstarejšem znanem koledarju je bilo deset rednih mesecev:
- Martius (31 dni)
- Aprilis (30 dni)
- Maius (31 dni)
- Junius (30 dni)
- Quintilis (31 dni)
- Sextilis (30 dni)
- September (30 dni)
- October (31 dni)
- November (30 dni) in
- December (30 dni)
To že niso več lunini meseci, saj so predolgi. Vendar je bilo leto s temi meseci prekratko (le 304 dni), 61 dni v zimskem času pa je padlo izven koledarja.
[uredi] Tedni
Stari Rimljani so, tako kot pred njimi Etruščani, uporabljali osemdnevni "tržni teden". Osemdnevni teden je dajal osnovni življenjski ritem. Ta ritem je bil nepretrgan, z edino izjemo, da so teden podaljšali, če je tržni dan sovpadal s praznikom Regifugium, ki so ga obhajali povprečno vsako drugo leto. Dneve v tednu so označevali s črkami od A, B, C, D, E, F, G, H.
[uredi] Dnevi
Rimljani so imeli posebna imena za tri določene dneve vsakega meseca. V začetku je sistem temeljil na Luninih menah - najverjetneje so bila ta imena določena dnevom, na katere so se tistega meseca pojavile prave Lunine mene. Po prenovah Nume Pompilija so ta imena veljala za točno določene dni.
- kalende - prvi dan meseca, iz katerega izhaja beseda koledar,
- none - odvisno od meseca so bile lahko na peti ali sedmi dan; po običaju dan krajca
- ide - odvisno od meseca so bile lahko na trinajsti ali petnajsti dan; po običaju dan polne lune
Meseci z nonami in idami na peti in trinajsti dan - januar, februar, april, junij, avgust, september, november, december
Meseci z nonami in idami na sedmi in petnajsti dan - marec, maj, julij, oktober
Gaj Julij Cezar je bil umorjen na dan marčevih id.
Ta članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
