Delo Jožeta Plečnika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
Da bo članek zadostoval merilom kakovosti, ga bo treba urediti. O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka. Pomagajte si tudi s Slogovnim priročnikom. |
Ta članek se ukvarja z Plečnikovim delom. V posebnih člankih so opisana cerkve Jožeta Plečnika in Narodna in univerzitetna knjižnica.
V besedilu je mnogo napak!
[uredi] Dunajsko obdobje
[uredi] Zacherlova hiša
Poslovna stavba v mestnem jedru
[uredi] Cerkev svetega Duha na Ottakringu na Dunaju
[uredi] Praško obdobje
[uredi] Preureditev gradu Hradčani
[uredi] Cerkve svetega Srca Jezusovega v Pragi
[uredi] Ljubljansko obdobje
[uredi] Kronologija
-
- 1926-Ureditev Šentjakobskega trga in Cojzove ceste, končana do 1927.leta.
- 1927-Dokonča ureditev zbornice za trgovino, obrt in industrijo na Beethovnovi 10.
- 1929-Ureditev trga Francoske revolucije, začel je tudi urejati nabrežine in mostove na Ljubljanici v Trnovskem pristanu.
- 1930-Dokonča ureditev župnijske cerkve z vso notranjo opremo v Šiški, dokonča Vzajemno zavarovalnico na Miklošičevi cesti.
- 1931-Uredi sprehajališče Tivoli.
- 1932-Sprojektira in uredi Tromostovje, prične z ureditvijo zunanjosti cerkve sv. Florjana in Gornjega trga.
- 1933-Sprojektira in uredi Čevljarski most in tlakovanje poti na Ljubljanski grad.
- 1934-Dokonča zgradbo »Peglezn« na Poljanski 1.
- 1935-Dokonča ureditev Šanc in sprehajališče na Ljubljanski grad.
- 1936-Začne s projektom izgradnje Narodne in Univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Turjaška 1.
- 1937-Prične z izgradnjo podružnične cerkve sv. Mihaela v Črni vasi na ljubljanskem barju.
- 1938-Izvede ureditev rimskega zidu na Mirju in obnova Marijinega stebra.
- 1939-Sprojektira in uredi zapornico na Ljubljanici.
- 1940-Opravi zaključna dela na Narodni in Univerzitetni knjižnici.
- 1941-Dokonča Uršulinsko gimnazijo na Šubičevi 1 in zaključi dela na stadionu za Bežigradom.
- 1944-Dokonča Ljubljansko tržnico.
- 1947-Izdela projekt za Slovenski parlament, ki ni bil izveden.
- 1951-Prične izdelovati projekt za obnovo Križevniškega samostana -Križanke.
- 1952-Izdela študijo za Slovenski dom v Trstu.
- 1956-Zaključi dela na obnovi Križank.
[uredi] Cerkev Gospodovega vnebohoda Bogojini (Prekmurje)
- Glejte glavni članek Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina.
[uredi] Zbornica za trgovino, obrt in industrijo
Leta 1927 je Plečnik adaptiral stavbo (notranjost) za potrebe Zbornice za Trgovino, obrt in industrijo.
 |
[uredi] Cerkev svetega Mihaela na Ljubljanskem barju
- Glejte glavni članek Cerkev svetega Mihaela, Črna vas
[uredi] Cerkev svetega Frančiška Asiškega v Šiški (Ljubljana)
- Glejte glavni članek Cerkev svetega Frančiška, Zgornja Šiška.
[uredi] Tivoli sprehajališče v Ljubljani
Naredil je načrt za osrednje sprehajališče, ki se nahaja v podaljšku Cankarjeve ceste in vodi do tivolskega gradu. Ob tem sprehajališču je takrat stal Jakopičev paviljon, namenjen manjšim slikarskim razstavam.
[uredi] Poslovno stanovanjska zgradba »Peglezn« na Poljanski ulici (Ljubljana)
Zgrajena je bila leta 1934.
|
|
[uredi] Šance na Ljubljanskem gradu
Ostanke utrdb na grajskem griču v Ljubljani je preuredil v zanimivo sprehajališče.
|
|
|
[uredi] Narodna in univerzitetna knjižnica
Verjetno največje Plečnikovo delo v Ljubljani je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Zgrajena je kot nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti. Zunanjost je zgrajena iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z bronastimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica, ki je visoka štiri nadstropja. V notranjosti stavbe je vrsta lepih arhitekturnih detajlov, delno iz podpeškega apnenca (in ne marmorja kot zmotno misli prenekateri), delno iz brona ali oplemenitenega lesa. Fasado ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa (delo kiparja Lojzeta Dolinarja, ki spominja na lik impresionista Riharda Jakopiča.
[uredi] Ljubljanske Žale
Žale so pokopališče v Ljubljani. Po njegovih načrtih je zgrajen mogočen vhod in 14 mrliških vežic, poimenovanih po farnih patronih. Vhod, ki ima elemente antike, daje občutek miru in tišine. Na vrhu vhoda je dvojni kip Kristusa in Marije, delo Boža Pengova
|
|
|
[uredi] Pokrite tržnice v Ljubljani
Tu je uspel združiti umetnostno in krasilno funkcijo z željo naročnika. Zgrajene so v rahlem loku na bregu Ljubljanice na mestu srednjeveškega obzidja, na katerega spominjajo s svojo mogočno arhitekturo.
Začnejo se s cvetličnim paviljonom, nadaljujejo z odprto tržno lopo in ribarnico. V ribarnico vodijo zavite stopnice in imajo polkrožni pomol, ki spominja na srednjeveški stolp v obzidju. V nadaljevanju so arkadni prostori, ki jih prekinjajo odprte loggie z vodnjakom. Plečnik je načrtoval tudi most za pešce preko Ljubljanice, ki pa ni bil zgrajen.
[uredi] Centralni stadion v Ljubljani
Po Plečnikovih načrtih so parcelo obzidali z opečnim zidom, ki ima na vzhodni strani odprto stebriščno lopo.
Za evharistični kongres leta 1935 so dozidali odprto tribuno. Streho, ki jo podpirajo mogočni stebri, krasi balustrada.
|
[uredi] Zapornica na Ljubljanici
Leta 1939 je Plečnik za potrebe vzdrževanja stalnega vodostaja reke Ljubljanice izdelal načrt za zidavo rečne zapornice.
|
|
|
[uredi] Plečnikov parlament
Plečnikov parlament je eden od nerealiziranih projektov.
[uredi] Križanke v Ljubljani
Plečnik je Križanke, nekdanji samostan nemškega viteškega reda, predelal v današnje prizorišče Ljubljanskega festivala.
|
|
|
[uredi] Tromostovje v Ljubljani
Najbolj znan most čez Ljubljanico je Tromostovje. Stari Špitalski most so leta 1842 nadomestili s kamnitim. Ko je postal ovira, (čezenj je vozil tudi tramvaj) ga Plečnik ni zamenjal s širšim, ampak zgradil še dva mostova za pešce. Tako, da so sedaj trije mostovi skupaj in od tu tudi ime Tromostovje.
|
|
[uredi] Čevljarski most v Ljubljani
Eden od najstarejših mostov v Ljubljani je Čevljarski most, imenovan tudi Šuštarski most. Na njegovem mestu je stal Mesarski most in na njem so bile do leta 1614 mesnice. Po Plečnikovi ideji naj bi bil Čevljarski most v spomin na nekdanji Mesarski most pokrit in bi bile na njem tržnice, vendar ideja ni bila nikdar sprejeta. Ker je tudi nikdar zgrajeni most pri tržnicah načrtovan kot pokriti most, si lahko mislimo, da so bili Plečniku pokriti mostovi všeč. Morda je to posledica njegovega študijskega potovanja po Italiji in slavnega mostu Rialto v Benetkah.
[uredi] Vzajemna zavarovalnica
Sedaj Zavarovalnica Triglav, blizu ljubljanske železniške postaje. Skupaj z arhitektom F. Tomažičem.
[uredi] Ljudska posojilnica v Celju
Stavbo celjske Ljudske posojilnice so zgradili med letoma 1928 in 1929. Tu na Vodnikovi ulici je danes sedež Banke Celje. Plečnikova Ljudska posojilnica predstavlja najpomembnejšo stavbo v Celju med obema svetovnima vojnama. Glavni vhod s stebriščnimi balkoni se nahaja na križišču med Stanetovo, Cankarjevo in Vodnikovo ulico.
|
|
|
|
[uredi] Manj znana manjša dela
Poleg večjih projektov je Plečnik v Sloveniji izdelal tudi projekte obnove nekaj manjših cerkev (npr. Stranje pri Kamniku) in mostov (npr. most v Kamniku).
|
|
|
[uredi] Sakralno posodje
Poleg gradnje in obnov sakralnih objektov se je zelo vneto ukvarjal s sakralnim posodjem (Kelihi, ciboriji, monštrance). Plečnik je eden največjih snovalcev sakralnega posodja.
