Hinko Smrekar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Hinko Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator, * 13. julij 1883, Ljubljana, † 1. november 1942, Ljubljana.

Bil je član umetnostnega kluba Vesna, ki je deloval na Dunaju. Po njem se imenuje Osnovna šola Hinka Smrekarja v Šiški, kjer je stanoval do svoje smrti, ko so ga kot sodelavca Osvobodilne fronte ustrelili italijanski fašisti.

[uredi] Življenje

Hinko Smrekar se je rodil leta 1883 v Ljubljani. Po velikem potresu 1895 je bila njihova hiša zaradi nestabilnosti podrta, družina pa se je nato večkrat preselila. Smrekarjevi so nekaj časa živeli v Kranju, kjer mu je leta 1906 umrl oče, ki je v Kranju delal kot postrešček.

Hinko Smrekar je bil nadarjen otrok in je že v gimnaziji dosegel sloves mojstra. Prav tako je bil vesten učenec in se leta 1901 vpisal na pravno fakulteto v Innsbrucku. Na fakulteti za pravo je zdržal 4 semestre, dan pred prvim državnim izpitom pa je iz strahu prodal vse knjige in izkupiček zapil. Leta 1903 je bilo ustanovljeno umetniško društvo Vesna, h kateremu je pristopil tudi Hinko. Tam je spoznal Ivana Cankarja ter mu izdelal več naslovnic za njegove knjige. Leta 1905 je začel v ljubljanskem humorističnem listu Osa objavljati svoje satirične dovtipne risbe.

V letih pred in med prvo svetovno vojno Smrekarjevo risalo ni počivalo in malo pred koncem vojne je dobil nalogo, kakršne si je dolgo želel: za Novo založbo je ilustriral Levstikovega Martina Krpana. Kmalu po vojni pa je zbolel za hudo živčno boleznijo. Tako se je v letih 1920 in 1921 poskušal ozdraviti v senatoriju pri Gradcu, njegovo zdravljenje pa je do okrevanja trajalo nekaj let.

Nato je zopet pričel z delom in poskusil izdajati svoj lastni šaljivi list Pikapok. Vendar ga je 1927. leta čakala tragedija, umrla mu je mati in ostal je sam. Zaradi nizkih dohodkov se je moral izseliti in trajalo je dve leti, da si je zgradil majhno hišo, kjer je poučeval svoje učence risanja. Zaradi pomanjkanja naročnikov se je začel posvečati mladinski ilustraciji. Predzadnje njegovo ilustrativno delo so bile njegove risbe, podobe in inicialke za zbirko Sedem Andersenovih pravljic za šegave modrijane in modrijančke.

Po pričetku druge svetovne vojne na Slovenskem so ga na uličnem pohodu leta 1942 ujeli fašisti in s tem je bila umetnikova usoda zapečatena. Ustreljen je bil istega leta v ljubljanski Gramozni jami.

[uredi] Delo in pomen

Smrekarjevo delo je izredno pisano. Obdeloval je vse motive, v vseh tehnikah, resne, žalostne, groteskne, smešne, portrete, krajine, romantične, naturalistične, narodne in mednarodne. Z veseljem je uporabljal teme iz narodnih pripovedk in ljudskega praznovanja, iskal je žanrske motive iz življenja preprostih ljudi, zlasti kmetov.

Hinko Smrekar je bil izobražen človek, ki se je zanimal za vse, bil temeljito razgledan v vseh panogah humoristične kulture, do podrobnosti je obvladal staroklasično slovstvo, govoril več tujih jezikov, bil doma tako v filozofiji kot v politiki, zaradi česar je lahko sproti in po svoje komentiral aktualno dogajanje v svetu.