Kitajska
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
Nacionalno geslo: - | |||
Uradni jezik | mandarinščina1 | ||
Glavno mesto | Peking | ||
Največje mesto | Šanghaj | ||
Predsednik | Hu Jintao | ||
predsednik vlade | Wen Jiabao | ||
Površina - Skupno - % voda |
4. na svetu 9.596.960 km² 2,8% |
||
Prebivalstvo - Skupno (2003) - Gostota |
1. na svetu 1.286.975.468 134,1/km² |
||
Vzpostavitev - Datum |
kitajska državljanska vojna 1. oktober 1949 |
||
BDP (osnovna PPP) - Skupno (2002) - BDP/prebivalca |
2. na svetu 5,70 bilijonov USD 4.400 USD |
||
Valuta | renminbi | ||
Časovni pas | UTC+8 | ||
Državna himna | Marš prostovoljcev | ||
Vrhnja internetna domena | .CN | ||
Nacionalna klicna koda | 86 | ||
(1) So-uradni skupaj z angleščino v Hong Kongu in portugalščino v Macau. |
Ljudska republika Kitajska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) obsega večino kulturnega, zgodovinskega in zemljepisnega področja, znanega kot Kitajska. Od svoje ustanovitve leta 1949 jo vodi Komunistična partija Kitajske. Kitajska je najbolj naseljena država na svetu z več kot 1.250.000.000 prebivalcev, večina od njih pripada ljudstvu Han. Je največja država na področju Vzhodne Azije in četrta največja na svetu. Kitajska meji na 14 držav: Afganistan, Butan, Mjanmar, Indijo, Kazahstan, Kirgizistan, Laos, Mongolijo, Nepal, Severno Korejo, Pakistan, Rusijo, Tadžikistan in Vietnam. Ljudska republika Kitajska razglaša suverenost nad otokom Tajvan, vendar ga ne nadzoruje.
Vsebina |
[uredi] Upravna delitev
Celinska Kitajska je upravno razdeljena na 22 provinc (省); vlada Ljudske republike Kitajske pa smatra Tajvan (台湾) za svojo 23. provinco, zahteva pa tudi otoke v Južnokitajskem morju. Poleg provinc obsega Kitajska še 5 avtonomnih pokrajin (自治区), v katerih je večina številnih manjšin Kitajske; 4 mesta pod neposredno vladno upravo (直辖市)in 2 posebni administrativni pokrajini (特别行政区), ki ju tudi upravlja Ljudska republika Kitajska.
Province |
Avtonomne pokrajine
|
[uredi] Zgodovina
Prve neolitske kulture so se na Kitajskem pojavile že v 3. tisočletju pr. n. št. Vasi teh kultur so postopoma prerasle v mesta z močno razslojenim prebivalstvom in v prvi polovici drugega tisočletja pr. n. št. se je na Kitajskem razvila civilizacija. Prvo državo so vodili kralji iz vladarske rodbine Shang. Uvedli so upravo s stalnim uradništvom in stalno vojsko za obrambo pred ljudstvi s severa.
Vladarska rodbina Zhou je leta 771 pr. n. št. pregnala vladarsko rodbino Shang. Oblikovala se je fevdalna družba, saj je plemstvo za služenje v vojski in upravi od kralja v dar dobilo kos zemlje. Zemljo so obdelovali kmetje, ki so fevdalcem plačevali davek, opravljali namakalna dela in služili v vojski. Odnose v družbi so utrdili z izdajo zakonika Zhou-li.
Oblast kraljev iz vladarske rodbine Zhou je oslabela zaradi vpadov ljudstev s severa, okrepili pa so se tudi fevdalni zemljiški veleposestniki. V takih okoliščinah je knez Zheng iz dinastije Qin leta 221 pr. n. št. prevzel cesarski naslov kot Qin Shi Huangdi (221-210 pr. n. št.) in državo okrepil, utrdil ter poenotil. Fevdalce je zamenjal z uradniki, mandarini in uveljavil je enotne zakone, mere ter uteži za vso državo.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Hong Kong | Japonska | Južna Koreja | Kitajska | Macao | Mongolija | Severna Koreja | Tajvan
Avstralija | Brunej | Čile | Filipini | Hong Kong | Indonezija | Japonska | Južna Koreja | Kanada | Kitajska | Malezija | Mehika | Nova Zelandija | Papua Nova Gvineja | Peru | Rusija | Singapur | Tajska | Tajvan | Vietnam | Združene države Amerike
- Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.