Nova Zelandija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

New Zealand
Aotearoa

Nacionalno geslo: - včasih Onward (angleško: »Naprej«)
Uradna jezika	angleščina, maorščina
Glavno mesto	Wellington
Kraljica	Elizabeta II.
Generalna guvernerka	Silvia Cartwright
Predsednik vlade	Helen Clark
Površina  - Skupno  - % voda	73. na svetu 268.680 km² zanemarljivo
Prebivalstvo  - Skupno (april 2003)  - Gostota	120. na svetu 4.000.000 14,9/km²
Neodvisnost  - Datum	od Združenega kraljestva 26. september 1907
Valuta	novozelandski dolar (NZD)
Časovni pas	UTC+12
Državne himne	God Defend New Zealand, God Save The Queen, Pokarekare Ana (neuradna)
Vrhnja internetna domena	.nz
Nacionalna klicna koda	+64

Nova Zelandija je otoška država v Jugozahodnem Pacifiku. Njeno najpogosteje uporabljano maorsko ime je Aotearoa, kar se navadno prevede kot Dežela dolgega belega oblaka. Prvotno se je ime Aotearoa nanašalo le na Severni otok in dobesedni prevod je Dolgi beli oblak (ao = oblak, tea = bel, roa = dolg). Prejšnje maorsko ime za Novo Zelandijo je bilo Niu Tireni, transliteracija Nove Zelandije.

Nova Zelandija je nekako osamljena v oceanu in jo sestavljata dva glavna otoka, splošno znana kot Severni otok in Južni otok, ki ju ločuje v pliocenu nastali 23 km širok Cookov preliv. Politično spadajo k Novi Zelandiji tudi številni manjši otoki (največji med njimi so Stewartov otok, otočje Bounty, Antipodes in Auckland. Najbližja celina Avstralija je oddaljena okrog 2.000 km severozahodno od glavnih otokov. Južno od Nove Zelandije je Antarktika, severno pa Nova Kaledonija, Fidži in Tonga. Nova Zelandija je dežela neokrnjene narave, kar 80% prebivalstva živi v mestih. Približno 30 odstotkov dežele prekrivajo gozdne površine, 50 odstotkov travniki in pašniki, 20 odstotkov pa je obdelovalne površine.

Vsebina 1 Južni otok 2 Severni otok 3 Glej tudi 4 Zunanje povezave 5 Opombe in sklici 6 Glej tudi 6.1 Sorodni članki 6.2 Zunanje povezave

[uredi] Južni otok

Gore Južnega otoka, t.i. Južne Alpe, se dvigajo vse do višine 3700 m. Gorovje poteka v smeri od severa proti jugu in se na jugozahodu spušča v morje vzdolž globoko razjedene fjordske obale. Na Južnem otoku je tudi najvišji vrh v državi, Mount Cook (3764m). Na tem področju je veliko število ledenikov, vrelcev termalne vode in gorskih jezer. Največje naravno jezero je Taupo, ki leži v starem vulkanskem kraterju, po velikosti mu sledita jezeri Te Anau in Wakatipu. Svetovno znana Milfordska ožina (154 m visoki Bowenovi slapovi) spada med najlepša območja Nove Zelandije. Vzhodno od gora leži Canterburyjska ravnina. Reke na zahodni strani Južnega otoka so kratke in strme, nekatere padajo v globino v slapovih. Reke, ki tečejo proti vzhodni obali, izvirajo večinoma v ledeniških jezerih ob vznožju najvišjih gora.

[uredi] Severni otok

Na jugovzhodnem delu otoka se vzdolž obale nadaljuje mladonagubano gorstvo z Južnega otoka, ki pa je v povprečju nižje, s povprečnimi višinami vrhov med 1600 in 1800 m (najvišji vrh pa dosega 2797 m). Osrednji del otoka zavzema okoli 1000 m visoko vulkansko višavje z delujočimi vulkani, gejzirji, blatnimi vulkani in vročimi izviri. Po dolgoletnem mirovanju je leta 1995 ponovno začel delovati ognjenik Ruapehu (2797 m), aktivna sta tudi Tongariro (1981 m) in Ngauruhoe (2291 m). Na severnem otoku se reke radialno raztezajo z osrednjega višavja. Iz jezera Taupo teče tudi najdaljša novozelandska reka Waikato (425 km). Na jugovzhodu teče reka Wanganui (290 km). Manjši otoki in otočja v okolici dveh glavnih novozelandskih otokov imajo močno razčlenjeno obalo. So hribovita, višina hribovij pa dosega okrog 980 m.

Na področju Nove Zelandije poteka meja Indoavstralsko in Tihooceansko tektonsko ploščo (južno od Severnega otoka in diagonalno preko Južnega otoka). Premiki vzdolž meje so vzroki številnih potresov in vulkanskega delovanja.

Severni del Severnega otoka ima subtropsko vlažno podnebje, kar pomeni, da so zime mile in topla poletja, padavine pa razporejene čez celo leto. Na Severnem otoku je tudi veliko gejzirjev, vrelcev tople vode, nekaj delujočih vulkanov (Ruapehu, Tongariro in Nguarohe). Tu se nahajajo tudi vroči blatni izviri.

Najtoplejši meseci so od novembra do aprila, najhladneje pa je avgusta. Nova Zelandija leži v oceanskem podnebnem pasu, ki na jugu prehaja v subantarktični, na severu pa v subtropski podnebni pas. Vreme je zelo spremenljivo, sončni dnevi so večinoma zapolnjeni s popoldanskimi plohami. Največ padavin je na zahodni obali Južnega otoka (prek 600 mm letno).

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave

mene zanima pomen zastave in grba

[uredi] Opombe in sklici

[uredi] Glej tudi

[uredi] Sorodni članki

• naslov sorodnega članka

[uredi] Zunanje povezave

• [spletninaslov 'ime vira']