Mehika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Estados Unidos Mexicanos

Nacionalno geslo: -
Uradni jezik	španščina
Glavno mesto	Ciudad de México
Največje mesto	Ciudad de México
Predsednik	Felipe Calderón
Površina  - Skupno  - % voda	13. na svetu 1.972.550 km² 2,5%
Prebivalstvo  - Skupno (2000)  - Gostota	11. na svetu 103.400.165 54/km²
Neodvisnost  - Razglašena  - Priznana	od Španije 16. september 1810 28. december 1836
Valuta	mehiški peso (MXP)
Časovni pas	UTC -6 do -8
Državna himna	Himno Nacional Mexicano
Vrhnja internetna domena	.mx
Nacionalna klicna koda	52

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

Vsebina 1 Zgodovina 2 Upravna delitev 3 Glej tudi 4 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Mehike

Mehika je bila zibelka številnih razvitih indijanskih civilizacij, kot so bili Maji in Azteki. Prihod Špancev v 16. stoletju in njihovo zavojevanje azteške države leta 1521 zaznamuje začetek kolonialne dobe Mehike kot dela Nove Španije.

Leta 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od Španije, kar je po dolgotrajni vojni vodilo do samostojnosti leta 1821. Po osamosvojitvi se je ozemlje Mehike postopno krčilo na račun ozemelj, ki jih je Mehika bodisi prodala ZDA, bodisi izgubila v mehiško-ameriški vojni, ter na račun osamosvojitve srednjeameriških držav. V 60-ih letih 19. stoletja so Mehiko zasedle francoske sile, ki so jih izgnali nasprotniki pod vodstvom mehiškega domoljuba Benita Juáreza.

Nezadovoljstvo z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Porfirio Diaz, je leta 1910 vodilo do mehiške revolucije. Revolucionarne sile so porazile zvezno vojsko, zaradi notranjih trenj pa je država ostala nemirna še več kot dvajset let. Po koncu revolucije je Institucionalna revolucionarna stranka (PRI) ostala na oblasti vse do konca 20. stoletja.

[uredi] Upravna delitev

Mehika je upravno razdeljena na 31 zveznih držav (špansko estados) in Mehiško zvezno okrožje (Distrito Federal), ki vsebuje glavno mesto, Ciudad de México:

Aguascalientes Baja California Baja California Sur Campeche Chiapas Chihuahua Coahuila Colima

Durango Mehiško zvezno okrožje Guanajuato Guerrero Hidalgo Jalisco México Michoacán

Morelos Nayarit Nuevo León Oaxaca Puebla Querétaro Quintana Roo San Luis Potosí

Sinaloa Sonora Tabasco Tamaulipas Tlaxcala Veracruz Yucatán Zacatecas

[uredi] Glej tudi

• seznam suverenih držav

[uredi] Zunanje povezave

Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.