Hong Kong
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
| Nacionalno geslo: - | |||
 |
|||
| Uradna jezika | kitajščina (kantonska), angleščina | ||
| Izvršni vodja | Donald Tsang | ||
| Površina - Skupno - % voda |
(neuvrščena) 1.092 km² 4,6% |
||
| Prebivalstvo - Skupno (julij 2003) - Gostota |
(neuvrščena) 7.394.170 6.771/km² |
||
| Ustanovitev - Datum |
izročitev Kitajski | ||
| Valuta | hongkonški dolar (HKD) | ||
| Časovni pas | UTC +8 (AWST) | ||
| Vrhnja internetna domena | .HK | ||
| Nacionalna klicna koda | 852 | ||
Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hong Kong, krajše Hong Kong (kitajsko 香港, pinjin Xiānggǎng, kantonsko: heung1 gong2, kar pomeni dišeče pristanišče), je posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske.
Hong Kong sestavlja majhen polotok, ki na severu meji na preostanek Kitajske, ter 236 otokov v Južnem Kitajskem morju, od katerih je največji otok Lantau, drugi največji pa otok Hong Kong.
[uredi] Zgodovina
Glavni članek: Zgodovina Hong Konga
Čeprav je bilo ozemlje današnjega Hong Konga naseljeno že v neolitiku, je večino svoje zgodovine ostajalo izven glavnih dogodkov, ki so se odvijali v imperialni Kitajski. Pozornosti mednarodne javnosti je bilo deležno šele v 19. stoletju.
Med prvo opijsko vojno je leta 1841 Združeno kraljestvo zasedlo otok Hong Kong, a ga je naslednje leto z nankingškim sporazumom formalno izročilo Kitajski. Po drugi opijski vojni so deli sosednega polotoka Kowloon s pekinškim sporazumom leta 1860 pripadli Britaniji. Različna sosedna ozemlja, znana kot Nova ozemlja, je potem 1. julija 1898 Britanija najela od Kitajske za 99 let, najemna pogodba pa je potekla 30. junija 1997.
Skladno s sporazumom med Kitajsko in Združenim kraljestvom iz leta 1984, je celotno nekdanje ozemlje Hong Konga pod britansko kolonialno oblastjo s 1. julijem 1997 postalo Posebno administrativno ozemlje Ljudske republike Kitajske.
V skupni deklaraciji je Kitajska obljubila, da skladno z Deng Xiaopingovo politiko "ena država, dva sistema" na ozemlju Hong Konga ne bo uveljavila kitajskega socialističnega gospodarskega sistema in da bo Hong Kong vsaj še do leta 2047, torej nadaljnjih 50 let, užival visoko stopnjo avtonomije v vseh zadevah, razen na področju zunanje politike in obrambe.
Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
[uredi] Zunanje povezave
| Upravna delitev Ljudske republike Kitajske |  |
||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
|||||||||
Hong Kong | Japonska | Južna Koreja | Kitajska | Macao | Mongolija | Severna Koreja | Tajvan
Avstralija | Brunej | Čile | Filipini | Hong Kong | Indonezija | Japonska | Južna Koreja | Kanada | Kitajska | Malezija | Mehika | Nova Zelandija | Papua Nova Gvineja | Peru | Rusija | Singapur | Tajska | Tajvan | Vietnam | Združene države Amerike
