Mahovi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
 »Muscinae« iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904
|
||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||
|
||||||
|
|
||||||
|
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več. Pogosto rastejo tesno skupaj v gručah ali preprogah na vlažnih ali senčnih krajih. Nimajo niti cvetov niti semen, njihovi »listi« pa pokrivajo tanka nitasta »stebelca«. Mahovi na svojih stebelcih občasno razvijejo kapsule s sporami.
[uredi] Pregled
Botanično so mahovi briofiti in nižje rastline. Od na videz podobnih jetrnjakov (Marchantiophyta ali Hepaticae) jih lahko ločimo po večceličnih rizoidih. Druge razlike niso vedno prisotne, vendar pa gre ob prisotnosti dobro diferenciranega »stebla« in »listov«, odsotnosti segmentiranih ali izrazito režnjatih listov in odsotnosti v treh ravneh urejenih listov najverjetneje za mah.
Deblo Bryophyta je v preteklosti vključevalo ne le mahove, temveč tudi jetrnjake in rogačarje. V sodobnih klasifikacijah sta obe skupini briofitov najpogosteje samostojno deblo.
Mahove poleg odsotnosti žilnega sistema odlikuje življenjski krog s prevladujočim gametofitom. To pomeni, da so celice rastline večji del življenjskega kroga haploidne. Sporofiti (t.j. diploidno telo) so kratkoživi in odvisni od gametofita. Nasprotno pri večini višjih rastlin in živali prevladuje diploidna generacija. Tako npr. pri cevnicah predstavljata haploidno generacijo pelod ter jajčna celica in še nekaj struktur v plodnici pestiča, medtem ko je večini poznana oblika rastline, ki razvije cvet, diploidna generacija.
[uredi] Glej tudi
- Embriofit
- Briofit
- Lišaj
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini
