Maksimilijan I. Habsburški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Maksimilijan I. Habsburški,* 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto; † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508).

Maksimilijan, edini dedič Habsburžanov, sin cesarja Friderika III. in Leonore - Helene Portugalske, je po očetovi smrti postal vojvoda Štajerske, Koroške in Kranjske.

V času vladanja, ravno kmalu po izumrtju habsburških tekmecev (grofje Celjski, Goriški, ogrski Hunyadiji, Walseejevci), je širili posest po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, z izumrtjem Goriških grofov je pridobil njihovo ozemlje (1500), ter po vojni z Benečani še območja zgornjega Posočja, Gradiščanske oziroma Ogleja (1508-16). Posesti je širil tudi drugod po Evropi (Burgundijo po poroki z Marijo Burgundsko) in tudi v španskih kolonijah.

Najbolj je znan po upravnih reformah oziroma upravnem povezovanju habsburških dežel na zgornjeavstrijske in dolnjeavstrijske, ločevanju finančnih, upravnih ter sodnih poslov.

[uredi] Nasledniki

Maksimiljan je bil v zakonih s 1. ženo Marijo Burgundsko ter dobil naslednje otroke:

• Filip Lepi (1478-1506) poročen z Ivano Špansko
• Margareta Avstrijska (1480-1530)
• Frančišek (*/+ 1481)

V zakonu z 2. ženo Blanko Marijo Sforza ni imel otrok. Po Maksimilijanovi smrti se je Habsburška posest razdelila na špansko in avstrijsko vejo Habsburžanov, špansko posest in cesarsko krono je nasledil vnuk Karel V. Španski, avstrijske dežele pa Ferdinand I. Habsburški.

[uredi] Zunanje povezave

Ta biografski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.