Opij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Opij je posušen mleček iz nezrelih glavic vrtnega maka (Papaver somniferum). Med sušenjem mlečka pride do oksidacije in nastane rjava do črna masa, ki se imenuje surovi opij. Glavne sestavine, ki izkazujejo farmakološki učinek, so alkaloidi morfin, kodein in tebain. Polsintezno pridobljen diacetilmorfin, znan kot heroin, je zdaleč najbolj razširjen derivat opija.

[uredi] Pridobivanje

Običajno poteka pridobivanje opija po sledeči metodi: nezrele makove glavice zarežejo in iz njih primezi rožnat mleček. Po 6-8 urah oberejo z oksidacijo in posušitvijo nastali surovi opij. Navadno sledi segrevanje in gnetenje surovega opija ter večmesečna fermentacija s plesnijo Aspergillus niger, da pridobijo opij, primeren za kajenje.

V farmacevtske namene je zgornja metoda zaradi dolgotrajnosti neprimerna. Opij pridelajo iz makove slame z izlužitvijo v topilo.

[uredi] Dežele proizvajalke

V svetovnem merilo so glavne pridelovalke opija Afganistan, Mjanmar in Laos. V Afganistanu je bila pod Talibani pridelava opija v razcvetu, prihod Američanov pa jo je nekoliko zavrl.

[uredi] Uporaba kot analgetik

Določene soli morfina sodijo med zakonite močne analgetike. Danes se njamočnejši opioidni analgetiki ne dobivajo več toliko iz morfina, marveč iz tebaina, ki je dimetilni morfinski derivat.

Poleg protibolečinskega učinka izkazuje opij tudi antidiaroični (proti driski) in spazmolitični (blaži krče) učinek ter povišuje tek. Ker povzroča tudi omamo in sedacijo, se je zlasti v preteklosti uporabljal kot mamilo.