Periodizacija zgodovine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Periodizacija zgodovine pomeni delitev zgodovinskega dogajanja v posamezna zgodovinska obdobja.

[uredi] Pregled zgodovinskih obdobij

predzgodovina ali obdobje učlovečenja (hominacije): nedoločeno dolga doba do 2 mio pr.n.š.

pravek ali prazgodovina: 2 mio - 3500 pr.n.š.

predkamena doba: 2 mio - 500.000 pr.n.š.
kamena doba: 500.000 - 3500 pr.n.š.

stara kamena doba ali paleolitik: 500.000 - 6500 pr.n.š.

starejši paleolitik: 500.000 - 100.000 pr.n.š.
srednji paleolitik: 100.000 - 30.000 pr.n.š.
mlajši paleolitik: 30.000 - 6500 pr.n.š.

srednja kamena doba ali mezolitik: 6500 - 4500 pr.n.š.
mlajša kamena doba ali neolitik: 4500 - 3500 pr.n.š.

stari vek ali antika: 3500 pr.n.š. - 476 n.š.

bronasta doba: 3500 - 1200 pr.n.š.

zgodnja bronasta doba: 3500 - 2000 pr.n.š.
srednja bronasta doba: 2000 - 1600 pr.n.š.
pozna bronasta doba: 1600 - 1200 pr.n.š.

železna doba: 1200 - 700 pr.n.š.
klasična antika: 700 pr.n.š. - 476 n.š.

srednji vek: 476 - 1492

zgodnji srednji vek: 5. - 11. stoletje
visoki srednji vek: 12. - 13. stoletje
pozni srednji vek: 14. - 15. stoletje

novi vek: 1492 - 1918

zgodnji novi vek: 1500 - 1750
visoki novi vek: 1750 - 1850
pozni novi vek: 1850 - 1918

sodobnost: 1918 - danes

svet med obema vojnama: 1918 - 1939
druga svetovna vojna: 1939 - 1945
hladna vojna: 1945 - 1990
polpretekla zgodovina: 1990 - danes

[uredi] Opomba

Razdelitve dob se od literature do literature razlikujejo. Razmejitvene letnice se razhajajo predvsem pri najzgodnejših obdobjih človeške zgodovine, od kamene do železne dobe. Navedena razdelitev pride v upoštev samo v nekaterih geografsko opredeljenih področjih, saj se je civilizacijski razvoj širil iz področja v področje postopoma: iz Prednje Azije ter Egipta v Zahodno in Srednjo Evropo, zatem pa v Severno Evropo. V Osrednji Aziji, Afriki in Ameriki je razvoj potekal drugače, zato je tudi razdelitev dob temu prilagojena. Za primer, v Subsaharski Afriki je neolitiku neposredno sledila železna doba. Nadalje nekateri strokovnjaki obdobja dodatno razčlenjujejo; tako se ponekod med kameno in bronasto dobo navaja bakrena doba ali eneolitik (tudi halkolitik), medtem ko pri mlajši kameni dobi nekateri razločujejo predkeramično in keramično obdobje (obdobje z ali brez lončarstva).

Podobno je pri novejših obdobjih od antike naprej. Zgornja razdelitev se je do sedaj še najbolj uveljavila, čeprav pa se spet pojavljajo razlike: nekateri na primer za konec srednjega veka navajajo leto 1453 - padec Bizantinskega cesarstva. Tudi začetek srednjega veka nekateri postavljajo v 6. stoletje. Kljub temu, da so časovne opredelitve zgodovinskih obdobij precej ohlapne, pa so nujne, in to zaradi lažjega pregleda nad sicer preobsežnimi zgodovinskimi podatki.