Poljski zajec
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Lepus europaeus Pallas, 1778 |
Poljski zajec (znanstveno ime Lepus europaeus) je vrsta zajca, ki je razširjen po celi Evropi razen Islandije in severne Skandinavije; po jugozahodni, srednji in vzhodni Aziji in Afriki.
Vsebina |
[uredi] Opis
Dolg je 40-70 cm (brez repa), težak 2-5 kg, rep ima dolg 7-11 cm. Zgoraj je rumenkasto rjav s sivim prelivom. Spodaj je bel. Uhlje ima zelo dolge s črnimi konicami, zadnje noge pa daljše in močnejše kot sprednje.
[uredi] Splošno o zajcih
Na svetu je 54 različnih vrst zajcev, Slovenijo pa naseljujeta dve vrsti. Zajce so še do nedavnega prištevali med glodalce. Vendar z njimi nimajo skupnih prednikov in spadajo v samostojen red zajcev. V Evropi so poleg poljskega še planinski zajec in divji kunec. Zajci sicer imajo glodače, vendar se od glodavcev ločijo po številu zob. Glodavci imajo v zgornji čeljusti po, zajci pa po 4 sekalce. Ko jedo, zajci s čeljustmi gibljejo vodoravno in hrane nikoli ne držijo s prvimi nogami. S krčenjem gozdov in širjenjem kultiviranih površin se je zajcu v Evropi močno razširil življenjski prostor. Tako danes naseljuje praktično celo Evropo. Življenjska strategija zajca je izmikanje naravnim sovražnikom, temu sta prilagojena tako telesna zgradba kot vedenje. Je izredno pozorna žival, stalno vohlja in prisluškuje, tudi vidi izvrstno.
[uredi] Življenjski prostor in način življenja
Prvotno je živel v stepah, danes v kulturnih stepah z revnimi gozdovi, tudi v močvirjih v gorah do 3000m nadmorske višine. Aktiven je ponoči in v mraku. Teče skokoma, pri begu dela okljuke. Živi posamično. Ležišče ima v talni vdolbini in ni podloženo. Ob paritvi potekajo živahni boji za samca, posamezno tudi za samico, značilni so paritveni obredi, zasledovanje in pretepi.
Poljski zajec dobro voha. Z dolgimi uhlji, ki jih lahko obrača, prestreza glasove. Oči ima ob straneh in vidi na vse strani brez obračanja glave. Ob počitku je vedno obrnjen proti vetru, tako da pravočasno zavoha bližajočo se nevarnost. Poljski zajec se ne seli, tudi pozimi ostane pri nas. Pred mrazom in dežjem ga varuje gosta dlaka: tik ob koži je mehka, kodrasta poddlaka, ki jo pokriva debelejša in daljša naddlaka.
[uredi] Razmnoževanje
Parjenje je od konca zime do sredine poletja, koti večkrat letno. Zajklja skoplje plitko kotanjo na polju ali v gozdu in vanjo skoti mladiče, ki so že pokriti z dlako, vidijo in lahko prosto tekajo. Doji jih samo 17 dni, ker so že drugi dan sposobni objedati zelenje. Samica je breja 42 dni, koti 3 do 4 krat letno, po 2 do 5 polno odlakanih mladičev, niso slepi, tečejo že po nekaj urah, sesajo 3 tedne, po štirih tednih so samostojni.
[uredi] Prehrana
Zajec je rastlinojedec, objeda zelene dele rastlin (kot so: trave, zelišča, poganjki, jagode,...), pozimi pa tudi lubje. Rastlinska hrana, ki je na razpolago vse leto, je trda, žilava in z obiljem težko prebavljive celuloze, mehki sočni in hranljivi plodovi in semena pa so na voljo le v določeni sezoni. Zato imajo rastlinojedi drugačno zgradbo prebavil kot mesojedi. Pri zajcih se celuloza začne prebavljati šele v slepem črevesju, ki leži za želodcem, obenem pa potuje hitro skozi prebavno cev, zato jo slabo izkoristijo. Tako jim ne preostane drugega, kot da mehke, črne iztrebke še enkrat zaužijejo. Ti iztrebki so bogati z vitamini in neprebavljenimi snovmi. Živali jih poberejo neposredno iz zadnje odprtine.
[uredi] Plenilci
Odrasle zajce plenijo lisice, mladiče pa tudi kanje, hermelini, mačke... V nevarnosti se pritaji, ko pa ga plenilec odkrije, se rešuje s hitrim cikcakastim tekom. Ker ima dobro razvita pljuča, je vzdržljiv tekač. Beži lahko s hitrostjo do 65 km/h.
[uredi] Spanje
Zajec spi velikokrat na dan, vendar le po nekaj sekund do največ nekaj minut. Tako spi zato, da je čim manj časa izpostavljen nevarnosti.
[uredi] Gibalno območje
Gibalno območje zajca sega kilometre daleč od glavnega počivališča, zato ima številna pomožna skrivališča, stalna stranišča, prostore kjer se hrani, sonči… Vse to si označuje z vonjavnimi izločki ličnih in zadnjičnih žlez. Teh mest zajec ne potepta, ampak jih dobesedno kosi, travne bilke odgrizuje čisto pri tleh.
[uredi] Ali veš?
- da je poljski zajec dolg 50-60 cm in tehta okoli 5 kg?
- da traja brejost 42 dni?
- da ima poljski zajec 1-6 mladičev v leglu?
- da ima zajklja lahko mlade 4-krat na leto?
- da je maternica zajklje iz dveh vej in da je možna oploditev jajčec v vsaki od vej ob različnem času?
- da zato nosi zajklja zarodke različne starosti?
- da lahko živi zajec 12-13 let?
- da so v naravi le redki zajci starejši od 5 let?
- da je smrtnost največja v prvem letu?
- da se samci za samico stepejo in da snubec obrizga tekmeca s sečem?
- da imajo zajci in kunci dve vrsti iztrebkov – mehkejše smolnate in trše?
- da mehkejše iztrebke iz slepega črevesa bakterije predelajo in obogatijo z nekaterimi vitamini, ki so nujni za preživetje, zato jih zajci in kunci jedo?
- da poljskega zajca človeku ni uspelo udomačiti?
- da je divji kunec manjši od zajca in ima krajše uhlje?
- da kopljejo kunci rove in imajo gnezdo pod zemljo?
- da je bližji sorodnik poljskega zajca planinski zajec? Poleti je sivorjav, pozimi pa snežno bel, le konci uhljev so črni.
- da uvrščamo kunca in poljskega zajca v družino zajcev?
- da imajo zajci v zgornji čeljusti štiri zobe in se hranijo samo z rastlinsko hrano in zato jih ne uvrščamo med glodalce?
[uredi] Lastnosti
- dolžina: 40-70cm
- teža: 2-5kg
- dolžina repa: 7-11 cm
- barva: zgoraj rumenkasto rjav s sivim prelivom, spodaj bel
- ušesa: dolga s črnimi konicami
- noge: zadnje noge so daljše in močnejše kot sprednje
- število vrst na svetu: 54 vrst
- število vrst v Sloveniji: 2 vrsti
- spadajo: v skupino zajcev, sesalcev
- v Evropi sta še: planinski zajec in divji kunec
- živijo v kulturnih stepah z revnimi gozdovi
- kdaj je aktiven: ponoči in v mraku
- zajklja doji mladiče 17 dni
- zajklja je breja 42 dni
- plenilci: plenijo jih lisice, mladiče pa: kanje, hermilini…
- teče lahko do 65 km/h
- spanje: spijo večkrat na dan le nekaj sekund do nekaj minut
- gibalno območje: kilometre daleč od glavnega počivališča
[uredi] Viri
- ^ Lagomorph Specialist Group (1996) . Lepus europaeus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 2006-05-12. Database entry includes a brief justification of why this species is of least concern
- Hoffmann, Robert S.; Andrew T. Smith (November 16, 2005). in Wilson, D. E., and Reeder, D. M. (eds): Mammal Species of the World, 3rd edition, Johns Hopkins University Press, 198-199. ISBN 0-801-88221-4.
