Taoizem
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tao ali dao (kitajsko: 道 dào = pót) je stara kitajska filozofsko in religiozna smer, ki ima za svoja izhodišča ravnovesje in naravni red. Ločimo med filozofskim taoizmom, ki so ga razvili filozofi Yang Zhu, Lao Zi in Zhuang Zi, ter religioznim taoizmom, ki je sinteza filozofskih prvin, ljudskih verovanj in budizma. Beseda tao ima zelo globok pomen v kitajski miselnosti. Pomeni mistično moč, ki je za vsemi dogajanji, tok dogajanj samih. Filozof Lao Zi skuša tao med drugim opisati kot "pramati desettisočih stvari", čeprav že v prvi kitici svoje knjige pravi, da "če je Dao izrekljiv, potem to ni večni Dao". Taoisti so težili k samoti, meditaciji, preprostemu življenju.
[uredi] Laotse utemeljitelj Taoizma
Kitajski filozof Laotse ali Lao Zi je v 4. stol. pr.n.št. živel na kitajskem cesarskem dvoru. Napisal je knjigo Dao de jing (道德经), katera je ena od temeljnih del filozofskega taoizma. Osrednji nauk religioznega taoizma je vera v Tao -pravo pot, ki predstavlja prirodni svetovni red. Svet je poln dobrih in zlih duhov in božanstev, ki si jih mora človek pridobiti zase, toda nad vsemi vlada Tao, ki se mu človek ne sme upirati, pač pa mora poiskušati, da doseže z njim čisto nedejavno ubranost. Zato si mora najprej očistiti srce od posvetne modrosti, to je zadovoljstva nad svetom, vesele podjetnosti in borbenosti. To je nekakšna pasivna vdanost v usodo ta je po tem naziranju pogoj blaženosti.
[uredi] Predlogi za nadaljnje branje
[uredi] Zunanje povezave
- Učenje Taoizma (v angleščini)
- teksti Taoizma (v angleščini)
Ta članek o filozofiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
