Ujede
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 |
||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||
|
||||||||
|
|
||||||||
|
Accipitridae - jastrebi |
Ujede (znanstveno ime Falconiformes) so red okrog 290 vrst ptic, kamor spadajo dnevne ptice roparice.
[uredi] Klasifikacija
Klasifikacija ujed je težavna. Tradicionalno jih delimo v štiri družine znotraj enega samega reda. V Evropi pa jih pogosto delijo v dva redova, in sicer združujejo sokole in karakare v red ujed (Falconiformes; okrog 60 vrst v 4 skupinah), preostalih 220 vrst (vključno z družino Accipitridae — orli, sokoli in številni drugi) pa uvrščajo v poseben red jastrebov (Accipitriformes). Po fosilnih ostankih je poznana tudi prazgodovinska družina Horusornithidae.
Zamisel, da moramo ujede deliti v več redov izhaja iz podmene, da red morda nima skupnega prednika, ki bi si ga ne delil z drugimi pticami. Najspornejši, a tudi najbolje podprt je predlog, da družina Cathartidae niso ujede, temveč sorodnice štorkelj, ki jih uvrščamo v red močvirnikov (Ciconiiformes). Morfološki podatki pa podpirajo skupno predništvo ujed, zelo sorodne pa so jim morda tudi sove (Strigiformes).
Ameriška ornitološka zveza pušča sokole in jastrebe v redu ujed, jastrebe novega sveta (družina Cathartidae) pa se skupaj s štorkljami uvršča med močvirnike. Taka delitev sledi vplivni Sibley-Ahlquistovi taksonomiji, po kateri vse ujede spadajo v red močvirnikov, ameriški jastrebi pa naj bi predstavljali drugo vejo zunaj ujed. Čeprav slednje očitno drži, so »Ciconiiformes« sensu Sibley & Ahlquist parafiletska oz. umetna skupina in eno najšibkejših mest take razdelitve.
Kariotipska analiza kaže, da so jastrebi novega sveta resnično drugačni in da se Accipitridae razlikujejo od vseh drugih ujed, saj pri njihovih mikrokromosomih ugotovimo veliko mero združevanja s srednjevelikimi kromosomi, kar je pri pticah svojevrstna posebnost (de Boer 1975, Amaral & Jorge 2003, Federico et al. 2005). Ali ima to za veljavnost predlaganega reda Accipitriformes kakšen pomen, še ni jasno, vendarle pa dokazuje, da so jastrebi monofiletska skupina.
[uredi] Značilnosti
Ujede izvirajo iz srednjega eocena in imajo običajno ostro zakrivljen kljun z mesnato voščenico na sprednji površini, kjer sta nosnici. Krila so dolga in dokaj široka. Z njimi so ptice sposobne lebdečega letenja. Zelo hitro letijo sokoli, najhitrejši pa je sokol selec Falco peregrinus, ki pri strmoglavljenju celo preseže hitrost 320 km/h in tako velja za najhitrejšo živečo žival na svetu.
Ujede imajo močne noge in stopala z močnimi roparskimi kremplji in zadnjim krempljem. Skoraj večina ujed je mesojedih in lovi s pomočjo dobrega vida podnevi ali ponoči. Živijo zelo dolgo in njihova stopnja razmnoževanja je po navadi nizka. Povečini imajo ujede kratke noge, razen karakare, sekretarji in nekatere vrste.
Mladiči se hitro razvijejo, pred prvim poletom zanje skrbijo starši tri do osem tednov. Spolno zreli so po enem, oziroma po treh letih. Spola se vidno razlikujeta po velikosti in enozakonstvo je med pticami splošno pravilo. Pri vrstah, ki lovijo druge hitre ptiče, so po navadi samice večje od samcev.
| Vretenčarji Vertebrata < Ptiči Aves |
|---|
|
Nojevci Struthioniformes | Ameriški tekači Rheiformes | Kiviji Apterygiformes | Avstralski tekači Casuariiformes | Dolgonoge kure Tinamiformes | Ponirki Podicipediformes | Pingvini Sphenisciformes | Cevonosci Procellariiformes | Veslonožci Pelecaniformes | Močvirniki Ciconiiformes | Plamenci Phoenicopteriformes | Plojkokljuni Anseriformes | Orli Accipitriformes | Ujede Falconiformes | Kure Galliformes | Prepeličarji Turniciformes | Žerjavovci Gruiformes | Pobrežniki Charadriiformes | Golobje Columbiformes | Papige Psittaciformes | Kukavice Cuculiformes | Sove Strigiformes | Ležetrudniki Caprimulgiformes | Hudourniki Apodiformes | Vpijati Coraciiformes | Plezalci Piciformes | Trogoni Trogoniformes | Mišaki Coliiformes | Slapniki Gaviiformes | Pevci Passeriformes | Stepske kokoške Pteroclidiformes |
