Valenciennes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 50° 22’ severne širine, 3° 32’ vzhodne dolžine

Uprava
Občina Valenciennes Grb
Lega
Zemljepisna dolžina:	03° 31' 33" E
Zemljepisna širina:	50° 21' 35" N
Država	Francija
Regija:	Nord-Pas-de-Calais
Departma:	Nord (podprefektura)
Okrožje:	Valenciennes
Interkomunaliteta:	Aglomeracijska skupnost Valenciennes-metropola
Župan:	Dominique Riquet (2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina:	17 m–56 m (povpr. 42 m)
Površina kopnega:¹	13,84 km²
Prebivalstvo:² (1999)	41,278
- gostota: (1999)	2,983/km²
Razno
INSEE/Poštna številka	59606/ 59300:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).

Valenciennes, (nizozemsko Valencijn) je kraj in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord. Leta 1999 je kraj imel 41.278 prebivalcev.

[uredi] Geografija

Kraj leži ob izlivu reke Rhônelle v Šeldo 50 km jugovzhodno od Lilla, v bližini meje z Belgijo.

[uredi] Zgodovina

Valenciennes se prvikrat omenja leta 693 v dokumentu Klodvika II. Z Verdunsko pogodbo leta 843 je Valenciennes ostal nevtralen, na meji med Avstrazijo in Nevstrijo. Leta 881 so širše ozemlje opustošili Normani. Od 923 je bil Valenciennes v sklopu Spodnje Lotaringije odvisen od Svetorimskega cesarstva. V obdobju saške dinastije Otonijcev je postal središče marke na meji cesarstva. Leta 1008 je lakota povzročila večjo epidemijo kuge.

V kraju so se zvrstili številni grofje, sprva kot Valenciennski mejni grofje, od leta 1070 kot hainautski grofje. V 15. stoletju je grofijo Hainault, v kateri se je tedaj nahajal Valenciennes, zamenjalo burgundsko vojvodstvo. Leta 1524 je vanj prispel svetorimski cesar Karel V. Z razvojem tekstilne industrije se je kraj ekonomsko osamosvojil.

Okoli 1560 je postal zgodnje središče kalvinizma, dve leti kasneje so se pojavila prva dejanja upora proti verskim preganjanjem na Nizozemskem. Leta 1580 je kraj, tedaj že močno kalvinistično oporišče, osvojil guverner Španskih Nizozemsk Alessandro Farnese in izkoreninil protestantizem.

S sporazumom v Nijmegnu je leta 1678 nadzor nad krajem in južnim delom Hainaulta od Španije prevzela Francija.

V času Napoleonskih vojn je bil od julija 1793 do avgusta 1794 pod zasedbo angleško-avstrijske vojske.

Med drugo svetovno vojno je bil Valenciennes skoraj popolnoma razrušen. Po bombardiranju 10. maja je vanj 27. maja 1940 vkorakala nemška vojska. Osvobojen s strani anglo-ameriških enot je bil 2. septembra 1944.

[uredi] Znamenitosti

bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon, prizorišče vsakoletnega romanja v spomin na kugo iz leta 1008.
stolp Dodenne, ostanek srednjeveških utrdb, ki ga je dal zgraditi v 14. stoletju grof Albert de Bavière,
La Maison Espagnole, ostanek iz španskega obdobja.