Varšavski pakt
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949). Ustanovitev Varšavskega pakta je pospešil vstop ponovno oborožene Zahodne Nemčije (ZRN) v zvezo NATO po ratifikaciji pariških dogovorov (5. maj 1955). ZSSR je namen sporazuma videla predvsem v oblikovanju sile, nasprotne zvezi NATO, in v načrtnem povezovanju oboroženih sil socialističnih držav. Varšavski sporazum je sestavil Nikita Hruščov leta 1955 in je bil podpisan v Varšavi (po kateri je dobil najbolj znano ime) 14. maja 1955.
Pakt je propadel 31. marca 1991 in bil uradno razpuščen tudi kot politična organizacija v Pragi 1. julija 1991.
[uredi] Članice
- ZSSR
- Albanija (pozneje izstopila zaradi ideoloških razlik)
- Bolgarija
- Romunija
- Vzhodna Nemčija(NDR)
- Madžarska
- Poljska
- Češkoslovaška
Vse komunistične države Vzhodne Evrope so bile podpisnice, razen SFRJ. Članice pakta so se zavezale, da bodo varovale druga drugo, če bo ena članica napadena. Sporazum je tudi navajal, da odnosi med članicami temeljijo na vzajemnem nevmešavanju v notranje zadeve, spoštovanju narodne suverenosti in neodvisnosti - te določitve so bile pozneje kršen s posredovanji na Madžarskem in Češkoslovaškem.
Albanija je nehala podpirati pakt 1961 kot posledica kitajsko-sovjetskega razkola, v kateri se je trdi stalinistični režim povezal z Ljudsko republiko Kitajsko; uradno se je umaknila iz pakta 1968.
[uredi] Zgodovina
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
