Žolč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Žolč je izloček jetrnih celic ali hepatocitov.

[uredi] Sestava in lastnosti

Sestavljen je iz anorganskih (voda, soli in organskih sestavin (mucini, žolčna barvila, žolčne kisline); je edini prebavni sok, ki ne vsebuje encimov.

Lastnosti žolča se razlikujejo glede na mesto odvzema (žolčnik, žolčevodi); v žolčniku se zaradi resorpcije vode koncentrira. Lahko je temno zelene (v žolčniku - zaradi žolčnega barvila biliverdina) ali zlatorumene barve (v žolčevodih zaradi žolčnega barvila bilirubina). V žolčniku je bolj sluzav zaradi izločkov iz stene žolčnika; pH je 6,0 - 7,6; v žolčevodih 7,8 - 8,6. Je neprijetnega, grenkega okusa (zaradi žolčnih kislin).

[uredi] Sinteza

Na sintezo in izločanje žolča vplivajo:

• živčni sistem (simpatikus zavira, parasimpatikus pospešuje)
• hormoni (sekretin močno pospešuje izločanje; žolč in pankreasni sok se izločata istočasno)
• razgradnji produkti beljakovin in maščob (neposredno ali posredno s pospeševanjem izločanja sekretina)
• žolčne kisline (enterohepatično kroženje žolčnih kislin: se resorbirajo v ileumu, s portalnim krvnim obtokom ponovno pridejo v jetra in pospešujejo izločanje žolča)

[uredi] Žolčnik

Žolčnik se polni oz. prazni z odpiranjem in zapiranjem sfinktra na izvodilu v dvanajstnik. Če je odprt žolč odteka v dvanajstnik, če je zaprt se nabira v žolčniku.

Mišičnina stene žolčnika se krči po vplivom:

• živčnih dražljajev (parasimpatikus pospešuje, simpatikus zmanjšuje)
• hormonalne uravnave (holecistokinin pospešuje motoriko žolčnika)
• kemičnih snovi - holekinetiki (posredno z vplivom na izločanje holecistokinina)

Ta anatomski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.