Static Wikipedia February 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Web Analytics
Cookie Policy Terms and Conditions Atlantida - Wikipedija, prosta enciklopedija

Atlantida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Atlántída je bila bajeslovna starodavna civilizacija in otok, katere obstoj in položaja niso nikoli ugotovili ali potrdili. Prvo jo je omenjal grški filozof Platon, ki je navajal, da jo je uničila naravna ujma (morda potres ali tsunami) pred 9.000 leti od njegovega časa.

Vsebina

[uredi] Poročila

[uredi] Platon

Platonovi deli Timaj (okoli 360 pr. n. št.) in Kritias (o Kritiasu Mlajšem) (okoli 418 pr. n. št.) edini omenjata Atlantido. V njima je Platon podal nekaj podatkov o velikosti in legi atlantidskega otoka. Atlantida je lahko čista izmišljotina, morda pa je Platonov poskus morebitnega namena ponazoritve njegove filozofije idealne vladavine. Njegovo poročilo se nanaša na obisku Egipta atenskega zakonodajalca Solona. Sonhis, duhovnik iz Teb, ga je za Solona prevedel v grščino.

[uredi] Aristotel

Aristotel je pisal o velikem otoku v Atlantskem oceanu, ki so ga Kartažani poznali kot Antilija. Prokl Likej Diadoh, tolmač »Timaja«, je omenil, da je Marcelij na podlagi starejših zgodovinarjev v svojem delu Aethiopiaka navedel, da je bilo v Zunanjem oceanu (Atlantskem) sedem majhnih otokov, posvečenih Persefoni, boginji rastlinstva, hčeri Zevsa in Demetre, vladarici podzemlja, in trije večji otoki. Eden od teh, ki je meril v dolžino 1.000 stadijev, je bil posvečen Pozejdonu. Prokl je povedal, da je Krantor, Platonov naslednik, poročal kako je videl zapise, na katerih je Platon zgradil poročila o Atlantidi. Duhovnik iz Saisa mu je pokazal svojo zgodovino v hieroglifskih znakih. Nekateri drugi pisci so ga imenovali Pozeidonija po Pozejdonu. Plutarh je omenjal Saturnijo ali Ogijo, ki je oddaljena okoli pet dni plovbe, zahodno od Britanije. Dodal je, da so bili še zahodneje trije otoki Kronosa. Sem, na drugo stran otokov, so hodili ponosni in bojeviti možje s kopnega, da bi žrtvovali darila bogovom oceana.

Atlantida je najzanimivejša od vseh zgodovinskih skrivnosti. Zgodbe o izginotju legendarnega otoškega mesta so odmevale stoletja, vse odkar jih je prvi zapisal Platon. Pred več kot 2.000 leti. Je potopljeno mesto le mit? Ali legenda temelji na obstoječi civilizaciji? Zakaj bi radi nekateri verjeli, da je res obstajala? Napredna tehnologija…Če je res obstajala, kje je zdaj? Znanost potuje po svetu in išče Atlantido. Preučuje štiri možna nahajališča njenega vodnega groba: Malta, Kuba, Santorini, Bahami.

ZAČETEK IN IZVOR LEGENDE

Zgodba o Atlantidi izhaja iz leta 350 pr.K. in zapisal jo je grški filozof Platon. Od vseh klasičnih grških piscev jo omenja samo on. Pri raziskavi nam je dal ključni dokaz. Napisal je, da je Atlantido uničil nek strašen dogodek. V enem samem dnevu je izginila v morju. Je mogoče, da v enem katastrofalnem dogodku izginila celotna civilizacija? Najprej se je zdelo nemogoče. Tsunamiji, potresi, vulkani. Je veliko pojavov, ki podpirajo Platonovo teorijo. Če hočemo najti Atlantido, moramo vedeti, kaj iskati. Platon o Atlantidi govori, da je bilo veliko mesto. Zgrajeno v koncentričnih krogih kopnega in vode. Zgrajeno iz rdečega, črnega in belega marmorja. Ljudje so žrtvovali živali. Dežela je bila polna slonov. Obstajala je že leta 9.000 pr.K. Najpomembnejšo pa je, da jo je uničila katastrofa in v enem dnevu potonila v morju. Če je katera od štirih lokacij Atlantida mora vsebovati večino teh opisov.

MALTA: Na Malti so našli najbolj zanimive evropske ruševine. Malteški veličastni megalitski templji, zgrajeni okoli leta 3600 pr.K. 1000let prej od piramid v Egiptu. Kdo so bili graditelji in kaj se je zgodilo z njihovo kulturo, je uganka. V arhitekturi so bili zelo napredni.. Nekateri od kamnov so težki 20 ton. Kot 3 avtobusi. Našli so še templje pod morjem. Na Malti obstajajo dokazi o spoštovanju bikov. Nekoč so bili tu sloni. Starodavno ljudstvo je morda umilila podvodenj. Dokazi o vodovodih so zelo šibki. Kamenje je rjavo, ne pa rdeče, belo in črno. Templji so stari le 5000 let. Strokovnjaki niso prepričani, da bi bila tukaj Atlantida. Prebivalstvo je bilo zelo napredno, ampak to še ne naredi Atlantide.

BAHAMI: Pod morjem so našli velike bloke kamenja. Enake kamne so našli na hribu na otoku. Nekateri menijo, da bi bilo bil del gorske trdnjave. S te točke je lep razgled na ocean in ves otok. Povodno kamenje je verjetno naravno. Niso zgradbe, ki jih je uničila naravna katastrofa. Po Platonu nimamo podatkov o katastrofi pred 11.000 leti. Ni dokazov o kanalih. Rdečih, belih in črnih zgradbah, žrtvovanju bikov in slonih. Če je Atlantida obstajala zagotovo ni bila tu.

KUBA: Pri raziskovanju morskega dna s sonarjem niso našli ladij, ampak nekaj nepričakovanega. Mislili so, da je velika podmornica, ampak podmornica se je oddaljila. Slika na sonarju pa je bila simetrična, geometrijska, arhitektonska. Ni bilo videti naravno. Mesece so preučevali sliko. Kasneje so odkrili povezavo Majevskim piramidam. Kasneje so odkrili pravilno oblikovane kamne. Nekateri tvorijo skoraj 45metrov visoke strukture na območju osmih kvadratnih milj. Če so to zgradili ljudje, je to gotovo potopila katastrofa. A nihče ne ve kdaj naj bi to bilo. In ni sledov o krožnih kanalih, čaščenju bikov in dokazov o slonih. A je to Atlantida? Verjetno ne!

SANTORINI: Zadnji kandidat in morda najmočnejši, da bi bil lahko Atlantida, je otok v bližini Atlantide Santorini. Tu je bilo mesto, ki je izginilo v eni največjih katastrof v zgodovini. Mesto so našli dobro ohranjeno, pokopano globoko pod zemljo. Ugotovili so, da je bil del napredne Mikenske kulture. Znano je po veličastnih palačah in čudovitih freskah. A pred okoli 3.400 leti so nenadno in skrivnostno izginili. Imeli so napredno tehnologijo. Imeli so vodovod, kakršnega nismo videli do Rimskega cesarstva. Zunanja krožnica otoka spominja na kroge, ki so omenjeni, Jasno je, da so žrtvovali bika. Zaradi vulkanske eksplozije je teorija zelo resna. Ampak Santorini ni star toliko kot trdi Platon. Ni sledi o slonih. A kamenje je prav take barve kot je to opisal Platon. Je okrogle oblike. Obstajal je kult čaščenja bikov. Velik del otoka se je potopil. Toda je to dovolj, da bi ga razglasili za Atlantido. Ne.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Atlantida je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Static Wikipedia 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2007 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2006 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu