Ekvador
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
República del Ecuador Republika Ekvador |
||||||
---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
Geslo: Špansko: »Dios, patria y libertad« (Slovensko: »Bog, domovina in svoboda«) [navedi vir] |
||||||
Himna: Salve, Oh Patria | ||||||
Glavno mesto | Quito |
|||||
Največje mesto | Guayaquil | |||||
Uradni jeziki | Španščina1 | |||||
Upravljanje | Republika | |||||
- | Predsednik | Alfredo Palacio | ||||
- | Podpredsednik | Alejandro Serrano | ||||
Neodvisnost | ||||||
- | Od Španije | 24. maj 1822 | ||||
- | Od Velike Kolumbije | 13. maj 1830 | ||||
Površina | ||||||
- | skupaj | 256.370 km² (72.) | ||||
- | voda (%) | 8,8 | ||||
Prebivalstvo | ||||||
- | ocena Julij 2005 | 13.228.000 (67.) | ||||
- | gostota | 47 /km² (147.) | ||||
GDP (PKM) | ocena 2005 | |||||
- | skupaj | 57,04 milijarde USD (70.) | ||||
- | na prebivalca | $4.316 (113.) | ||||
HDI (2003) | 0,759 (srednji) (82.) | |||||
Valuta | Ameriški dolar2 (USD ) |
|||||
Vrhnja domena (TLD) | .ec | |||||
Klicna koda | +593 | |||||
1 Domorodne skupnosti govorijo kečuansko in druge amerindijske jezike. 2 Do leta 2000 Sucre. |
Republika Ekvador je država v Južni Ameriki. Na severovzhodu meji na Kolumbijo, na vzhodu in jugu na Peru, na zahodu pa na Tihi ocean. Približno tisoč kilometrov zahodno od celinske obale leži Galapaško otočje, ki je prav tako del države Ekvador.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Glavni članek: Zgodovina Ekvadorja
Različne staroameriške kulture, ki so živele na področju današnjega Ekvadorja že od pradavnine, so v 15. stoletju osvojili Inki, tako da je bil ob prihodu Evropejcev Ekvador že del Inkovskega cesarstva. Španija ga je zavojevala leta 1454 in tako se je sodobni Ekvador v zgodovini pojavil sprva kot španska kolonija.
Leta 1822 si je Ekvador izbojeval neodvisnost od Španije in postal del Bolivarjeve Velike Kolumbije, vendar je ta država kmalu razpadla na tri različne države in je leta 1830 Ekvador postal samostojen.
V 19. stoletju je Ekvador pretresala huda državna kriza in nestabilnost. Ob koncu 19. stoletja so vladali konzervativni katoliški predsedniki vse do liberalne revolucije Eloya Alfaroja leta 1895, ki je utrla pot podjetništvu.
Med letoma 1904 in 1942 je država v različnih vojnah s sosedama izgubila precej ozemlja. Najpomembnejša je vojna zaradi ozemeljskega spora s Perujem leta 1941, ki se je obnovila leta 1995 in dokončno razrešila šele v letu 1999. Leta 2000 je, po uporu ekvadorskih Indijancev in vladni krizi, takratni podpredsednik Gustavo Noboa prevzel dolžnosti predsednika države.
[uredi] Upravna delitev
Glavni članek: Upravna delitev Ekvadorja
Ekvador je razdeljen na 22 provinc: Azuay, Bolivar, Canar, Carchi, Chimborazo, Cotopaxi, El Oro, Esmeraldas, Galapagos, Guayas, Imbabura, Loja, Los Rios, Manabi, Morona-Santiago, Napo, Orellana, Pastaza, Pichincha, Sucumbios, Tungurahua in Zamora-Chinchipe.
[uredi] Politika
Glavni članek: Politika Ekvadorja
V Ekvadorju so predsednik, podpresednik, in člani kongresa voljeni za obdobje štirih let. Vlada ima petnajst ministrstev. Vodje provinc, župani, so prav tako izbrani na neposrednih volitvah. Sodnike državnega sodišča izbira kongres, delajo pa doživljenjsko.
Dandanes je politični položaj v Ekvadorju relativno miren in stabilen. Od volitev leta 1996 se tudi tamkajšnji staroselci vse bolj vključujejo v politiko, čeprav so jo pred tem letom namerno bojkotirali. Predsednik države je od 15. januarja 2003 Lucio Gutierrez.
[uredi] Zemljepis
Ekvador se nahaja v zahodni Južni Ameriki, med Perujem in Kolumbijo. Skupne površine je 283.560 km², od česar 6.720 km² pokriva voda. Del Ekvadorja je tudi slavno otočje Galapagos.
Ekvadorjev tihooceanska obala je dolga 2.237 kilometrov. Meja s Kolumbijo je dolga 590 km, s Perujem pa 1.420 km. Najvišja gora je Chimborazo, del Andov z nadmorsko višino 6.267 m. Prav tako tu najdemo Cotopaxi, najvišji dejavni ognjenik na svetu.
Ekvador se deli na štiri različna področja, to so:
- otočje Galapagos,
- zahodni primorski del (la costa),
- osrednji planinski del (la sierra),
- vzhodni del (el oriente), kjer je tudi Amazonski pragozd.
[uredi] Gospodarstvo
Središče ekvadorskega gospodarstva 20. stoletja je predstavljala nafta, ki je je v izobilju. Poleg nafte so pomembni izdelki tudi banane in sladkor. Leta 2000 so kot valuto uvedli ameriški dolar, z namenom da bi zmanjšali takratno gospodarsko krizo. Od takrat gospodarstvo okreva, vendar počasi. Gospodarske težave so imele velik vpliv na ekvadorsko politiko v zadnjih petih letih.
[uredi] Prebivalstvo
V Ekvadorju živi približno 13.710.234 ljudi (2003). Največja etnična skupina so mestici (mešanci belcev in staroselcev), ki predstavljajo 65 % prebivalstva. Sledijo jim staroselci s 25 % (največ jih govori razna narečja kečuanščine), nato pa belci s 7 %. Leta 2003 je bilo celo 35 % prebivalstva mlajšega od 14 let. Pismenost znaša 92,5 %.
[uredi] Kultura
Kot v mnogih drugih južnoameriških državah je kultura Ekvadorja mešanica španske in staroselske kulture. Na kulturo Ekvadorja je vplivala tudi kultura afriških sužnjev. Velika večina, 95 %, Ekvadorcev je katoliške vere. Najbolj znan del ekvadorske kulture je ekvadorska glasba, vendar je Ekvador imel tudi nekaj slavnih južnoameriških piscev in umetnikov.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Argentina | Bolivija | Brazilija | Čile | Ekvador | Falklandski otoki | Francoska Gvajana | Gvajana | Kolumbija | Paragvaj | Peru | Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki | Surinam | Urugvaj | Venezuela
Antigva in Barbuda | Argentina | Bahami | Barbados | Belize | Bolivija | Brazilija | Čile | Dominika | Dominikanska republika | Ekvador | Grenada | Gvatemala | Gvajana | Haiti | Honduras | Jamajka | Kanada | Kolumbija | Kostarika | Kuba | Mehika | Nikaragva | Panama | Paragvaj | Peru | Saint Lucia | Saint Vincent in Grenadine | Saint Kitts in Nevis | Salvador | Surinam | Trinidad in Tobago | Urugvaj | Venezuela | Združene države Amerike