Banana
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Banana | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Rastlina banane s plodovi |
||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
Banana je večletna rastlina tropskega izvora. Steblo ne oleseni. V vsakem vegetacijskem obdobju zraste znova in na koncu odmre. Po videzu spominja na palmo. Obstaja sto različnih vrst banan.
Na ena rastlini letno zraste približno 60 kg istoimenskih sadežev (150 banan). Botanično sodijo med jagodično sadje. Prve plantaže so zasadili Portugalci pred 500 leti v srednji ameriki. Do 60. let 20. stoletja so bile glavna izvozna vrsta banana (nemško Gros Michel). Sadeži so bili slajši in večji od današnjih. Žal jih je Panamska bolezen izkoreninila. Danes prevladuje vrsta Cavendish. Ker se banane klonirajo, ni možno križanje (vegetativno razmnoževanje). Sadeži ne smejo zoreti na steblu. Postali bi mokasti in neukusni. Domačini tudi zase sadeže odsekajo še zelene in ji zorijo v senci. Banane za daljne dežele takoj odnesejo v ladijske hladilnike. Tam jih hranijo pri temperaturi manjši od 13°C. S tem je prekinjeno zorenje. Če pade temperatura pod 12°C banane porjavijo. Ko prispejo na cilj jim temperaturo dvignejo za približno 5 dni na približno 16°C. Največji proizvajalci banan so Indija, Ekvador, Brazilija, Filipini,... Največji uvozniki so ZDA, EU in Japonska. Najznamenitejše blagovne znamke so Bonita, Chiquita, Dole, Del Monte,...
[uredi] Zunanje povezave
