Geb
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Geb s hieroglifi |
||||
|
Geb (tudi Seb in Keb) je v staroegipčanski mitologiji bog zemlje in eden izmed Deveterice (Eneade) iz Heliopolisa.
[uredi] Razlaga mita
Geb v prevodu pomeni zemlja in mit pravi, da kadar se bog zemlje zasmeje povzroči potres. Egipčani so verovali, da mitološko podzemlje - Duat - dejansko je pod zemljo. Geb je bil zato včasih prikazan kot bog, ki zadržuje tiste mrtve, ki so nevredni potovanja na nebeška polja - Aru - pred obličje Ozirisa.
V Eneadi je Geb brat in hkrati tudi mož boginje neba Nut ter sin prvinskih elementov vlage in suše - Tefnutin Šuja. Mit pravi, da sta bila skupaj z Nut združena v večno spolno občevanje, ki ga je prekinila njuna mati boginja vlage Tefnut. Iz te zveze so se rodili zadnji štirje bogovi Eneade - Oziris, Set, Izida in Neftis.
[uredi] Dodatne asociacije
[uredi] Videz
Geb je bil upodobljen v človeški obliki z sestavljeno krono na glavi.
Ta mitološki članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
