Herezija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero. Kdor uči ali zagovarja krivo vero, je herétik. Izraz herezija najpogosteje uporabljamo za krivo vero v okviru krščanstva - torej za krščansko verovanje, ki se ne sklada s prepričanjem večine kristjanov.
Beseda herezija izhaja iz grške besede αἵρεσις, hairesis (αἱρέομαι, haireomai - izbrati), kar pomeni ali izbira prepričanj ali struja vernikov.
Mnogokrat v zgodovini so heretike preganjali zaradi pomanjkanja strpnosti prevladujoče cerkve (verstva) do ostalih ločin oziroma verskih skupnosti. V antiki je eden vidnejših primerov preganjanje kristjanov v prvih stoletjih krščanstva. Cesarji, kot so Neron, Domicijan, Decij, Valerijan in Dioklecijan so imeli krščanstvo za tujek, ki ga je treba odstraniti v prid državne religije. Prav tako pa je zatem tudi krščanska cerkev preganjala heretike. Sveti Avguštin, Irenej Lyonski in drugi so z razpravami bíli bitke proti gnosticizmu, arianizmu, manihejstvu, donatizmu, pelagijanstvu. V srednjem veku so bili sporni albižani, katari, bogomili, v novem veku husiti, itd.
V moderni družbi in državah tovrstnih nasprotij več ni, saj so verske skupnosti med seboj enakopravne in ločene od države, kar je urejeno z zakoni. Pripadnikov sodobnih verskih skupnosti ne imenujemo več heretiki.
Ta članek o verstvu je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
