Irska gelščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Irščina (Gaeilge)
Države:	Irska
Govorni predeli:	Gaeltachtaí
Število govorcev:	1,6 milijona govorcev; 260.000 z dobrim ali zelo dobrim znanjem; prek 70.000 govorcev jo uporablja kot glavni jezik
Uvrstitev:	Ni med prvih 100.
Rodoslovna razvrstitev:	kentumski (zahodni) indoevropski  keltski   otoški keltski    goidelski     irska
Uradni položaj
Uradni jezik:	Republika Irska, Severna Irska, Evropska unija (po 1. januarju 2007)
Usklajuje:	Foras na Gaeilge
Jezikovne kode
ISO 639-1	ga
ISO 639-2	gle
SIL	GLI
Glej tudi: jezik – seznam jezikov

Irska gelščina (tudi irščina) je keltski jezik, ki je poleg angleščine uradni jezik Republike Irske.

[uredi] Zgodovina

Najstarejša pričevanja o irski gelščini so iz obdobja od 5. do 8. stoletja. Pretežno so to napisi na grobovih v posebni ogamski pisavi. Do 17. stoletja je bila irska gelščina praktično edini jezik sporazumevanja na irskem otoku, saj so se celo prvi angleški priseljenci, ki so prišli tja v 12. stoletju, razmeroma zgodaj pokeltili. Položaj gelščine se je utrdil zlasti v 16. stoletju, ko jo je rimokatoliška cerkev močno podprla nasproti »protestantski« angleščini. V začetku 17. stoletja je angleški kralj James I. zasegel zemljo upornih klanskih poglavarjev v Ulstru in tam naselil 200.000 kolonistov s Škotskega nižavja in Anglije. Ti so bili angleško govoreči in protestanti. Ulster je kmalu postal gospodarsko najbolj razvit Irske, s tem pa je na veljavi dobivala angleščina. Leta 1803 je z zakonom o enotnosti (Act of Union) Irska postala del Združenega kraljestva. Irsko gelščino so izgnali iz šol in jo prepovedali. Že v začetku 20. stoletja je bila angleščina edini jezik sporazumevanja kar 85 odstotkom prebivalstva. Ko se je leta 1921 Irska osamosvojila, je gelščina postala simbol narodne samobitnosti. Razglašena je bila za uradni jezik in ima danes močno podporo v šolskem sistemu. Pravih govorcev irske gelščine je danes največ na jugu in jugozahodu irskega otoka.

1. januarja 2007 je irščina postala tudi eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.

[uredi] Trenutno stanje

Irščina se trenutno nahaja v obdobju največjega razcveta po osamosvojitvi Republike Irske. Kljub temu, da število govorcev v tradicionalno irsko govorečih področjih (Gaeltachtai) stagnira oz. upada, se število govorcev v ostalih, angleško govorečih področjih (Galltacht) vztrajno povečuje. K temu prispeva predvsem izredno povečanje zanimanja za izobraževanje otrok izključno v irščini, ki ga izvaja organizacija Gaelscoileanna Teo. Tako je danes v vsaki od tradcionalnih irskih grofij (contae) vsaj ena šola, v kateri se otroci učijo izključno v irščini. Danes obiskuje šole s celotnim šolskim programom v irščini okoli 7 % vseh irskih šoloobveznih otrok.

Poleg tega je irščini precejšen zagon dala tudi vzpostavitev posebnega nacionalnega TV kanala v irščini (sprva 'Teilifis na Gaeilge', sedaj TG4), ki s sproščenim, mladostnim imidžem skrbi za popularnost irščine med vsemi starostnimi skupinami, predvsem pa med mladino. TG4 je tako sproducirala že nekaj popularnih serij, od vseh pa je najuspešnejša 'Ros na Run', soap-opera v irščini, katere zgodba se odvija v tipični irsko govoreči vasici v Gaeltachtu, vključuje pa tudi zelo moderne teme in de-tabuizira mnoge predsodke tradicionalno katoliške irske družbe.

Poleg tega irska vlada sponzorira tudi oddajanje radia v prvem nacionalnem jeziku Republike Irske - Raidio na Gaeltachta, ki 24 ur dnevno oddaja izključno v irščini.

Zelo živahna, predvsem iz znanih zgodovinskih razlogov, je tudi irsko-govoreča scena na Severnem Irskem, kjer se katoličani identificirajo z irščino precej močneje kot njihovi rojaki v Republiki Irski. Belfast (irsko Beal Feirste) tako velja za enega od centrov novega preporoda irščine, v mestu pa izhaja tudi trenutno edini dnevnik v irskem jeziku - 'La' ( slovensko 'Dan').

[uredi] Zunanje povezave