Jeleni
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
![]() |
||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Slika:Deer2.JPG |
||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
|
||||||||||||
|
||||||||||||
Odocoileinae |
Jeleni (znanstveno ime Cervidae) so se prviÄ pojavili v zaÄetku oligocena. NajmanjÅ¡i predstavnik je moÅ¡us, ki tehta okrog 10 kg, najveÄji pa je los, ki tehta do 800 kg. Samci imajo na glavi razvejano rogovje, ki požene na nastavkih Äelnice. Rogovje vsako leto odpade, na njegovem mestu pa zraste novo, veÄje. Rast rogovja uravnava moÅ¡ki spolni hormon testosteron, tako da so samice brez rogovja. Edinole pri severnem jelenu sta rogata oba spola.
Vsebina |
[uredi] Zobje
Zobje jelenov imajo nizke zobne krone. Zgornja podoÄnika sta navadno bolj ali manj zakrnela, spodnja pa sta po obliki podobna sekalcem.
[uredi] Prebavila
Prebavilo je moÄno specializirano za prehranjevanje z nizkokaloroÄno in težko prebavljivo rastlinsko hrano. Želodec je Å¡tiridelen, kar je znaÄilno za vse prežvekovalce. Hrana najprej potuje v vreÄast vamp. Ko žival poÄiva, gre v kapico, kjer se sprime v kepe, katere potujejo po požiralniku nazaj v usta. Žival sedaj hrano dobro prežveÄi in premeÅ¡a s slino. Ta redka hrana sedaj potuje po požiralniku nazaj v tretji del želodca, imenovan devetogub, odtot pa v siriÅ¡Änik, ki Å¡ele izloÄa prebavne sokove.
[uredi] Poddružine, rodovi in vrste
Na svetu obstaja približno 34 vrst jelenov, ki se delijo na dve veÄji skupini: jeleni starega sveta, ki vkljuÄujejo poddružini Muntiacinae and Cervinae; jeleni starega sveta, ki vkljuÄujejo poddružini Hydropotinae and Capreolinae. Razdelitev se nanaÅ¡a na njihovo poreklo, in ne na njihovo sedanjo razÅ¡irjenost: Hydropotes inermis, na primer je jelen novega sveta ampak ga danes najdemo le na Kitajskem in v Koreji.
Obstaja prepriÄanje, da so se jeleni novega sveta verjetno razvili pred 5 milijoni leti v gozdovih Severne Amerike in Sibirije, jeleni starega sveta pa v Aziji.
- Poddružina Hydropotinae
- Hydroptes inermis
- Poddružina Muntiacinae (muntjaki)
- Muntiacus atherodes
- Muntiacus crinifrons (Ärni muntjak)
- Muntiacus feae
- Muntiacus gongshanensis
- Muntiacus muntjac
- Muntiacus putaoensis
- Muntiacus reevesi
- Muntiacus trungsonensis
- Muntiacus vuquangensis
- Elaphodus cephalophus
- Poddružina Cervinae (pravi jeleni)
- Cervus elaphus (navadni jelen ali tudi rdeÄi jelen)
- Cervus affinis
- Cervus canadensis (kanadski jelen ali vapiti)
- Cervus albirostris
- Cervus nippon
- Cervus duvaucelii (barazinga)
- Cervus schomburgki (izumrli, 1938)
- Cervus eldii (lirasti jelen ali tamin)
- Cervus unicolor
- Cervus timorensis
- Cervus mariannus
- Cervus alfredi
- Axis axis (Äital)
- Axis porcinus
- Axis calamianensis (kalamijanski jelen ali filipinski jelen)
- Axis kuhlii (kuhlov jelen)
- Elaphurus davidianus (davidov jelen)
- Dama dama (damjak - tudi damjek ali jelen lopatar)
- Poddružina Odocoileinae
- Odocoileus virginianus (belorepi jelen ali virginijski jelen)
- Odocoileus hemionus (mulasti jelen)
- Blastocerus dichotomus (moÄvirski jelen)
- Ozotoceros bezoarticus (pampski jelen)
- Mazama americana
- Mazama bricenii
- Mazama chunyi
- Mazama gouazoubira
- Mazama nana
- Mazama pandora
- Mazama rufina
- Pudu mephistophiles (ekvadorski pudu)
- Pudu pudu (Äilski pudu)
- Hippocamelus antisensis (severnoandski huemul ali taruka)
- Hippocamelus bisulcus (južnoandski huemul)
- Capreolus capreolus (evropski srnjak)
- Capreolus pygargus (azijski srnjak ali sibirski srnjak)
- Rangifer tarandus (severni jelen ali karibu)
- Alces alces (los)
[uredi] Viri
- Sesalci Slovenije, Boris Kryštufek, 1991