Sibirija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sibirija (rusko Сиби́рь - Sibír; sibir v jeziku Tatarov pomeni »speča dežela«) je prostrano področje Rusije (okoli 75 % vse površine) in severnega Kazahstana, ki pokriva skoraj celotno severno Azijo.
Razprostira se od Urala na zahodu do Tihi oceana na vzhodu in od Arktičnega morja na severu do hribovij severno-osrednjega Kazahstana.
Važna mesta so Abakan, Angarsk, Barnaul, Bratsk, Čita, Čeljabinsk, Irkutsk, Jakutsk, Jekaterinburg, Krasnojarsk, Norilsk, Novosibirsk, Omsk, Rubcovsk, Tomsk, Ulan-Ude.
V Sibiriji so za časa ruskega carstva in kasnejše Sovjetske zveze postavili mnogo kazenskih taborišč, kamor so zapirali pretežno politične zapornike.
[uredi] Izvor imena
Etimologija besede Sibirija (rus. »Сибирь«) še ni dokončno določena. Obstaja mnogo hipotez o tem, da ima beseda mongolsko poreklo. Po eni od hipotez pa naj bi beseda označevala pleme iz turške jezikovne skupine, ki je živelo ob reki Irtiš v okolici današnjega mesta Tobolska. V 13. stoletju beseda poleg narodnosti začne označevati tudi regijo, kjer je pleme živelo. Sibirija je bila prvič omenjena v pisnih virih v delih iranskih avtorjev v 13. stoletju , v Katalonskem atlasu iz leta 1375 je to področje označeno kot Sebur. V ruskih letopisih iz 15. stoletja so z imenom Sibirija označevali ozemlje okrog reke Tobol srednjega toka reke Irtiš.
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
