Michiel de Swaen
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Michiel de Swaen, * 20. januar 1654, Dunkerque - † 3. maj 1707, Dunkerque, je bil kirurg in južnonizozemski pesnik. V 17. stoletju je bil De Swaen eden izmed najbolj znanih pesnikov na Flamskem. Leta 1687 je postal "princ" pesniškega krožka De Kersauwe; vžlanjen je bil tudi v krožek Sint-Michiel v tedanjem mestu Duinkerke (današnje ime Dunkerque). Njegove pesmi so pogosto religiozne narave in odsevajo vpliv severnonizozemskih pesnikov Jacoba Catsa in Joosta van den Vondela. Poleg teh žanrskih pesmi je De Swaen pesnil tudi priložnostne pesmi in kratke komedije. Skupaj s pesnico Marijo Petyt in pisateljem muzikologom Edmondom de Coussemakerom je Michiel de Swaen eden najznamenitejših predstavnikov v zgodovini nizozemskogovoreče kulture v Franciji.
Francosko-Flamski krožek "Michiel de Swaen" je po njem imenovan.
[uredi] Delo
- Catharina
- Mauritius
- Andronicus
- De gecroonde leersse (1688)
- De menschwording (1688)
- Het leven en de dood van Jesus Christus (1694)
- Neder-duitsche digtkonde of rym-konst (rond 1702)
- De zedighe doot van Carel den Vijfden (rond 1704)
[uredi] Glej tudi
- seznam nizozemskih zdravnikov
- seznam nizozemskih pesnikov