Montpellier
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Montpellier (prvotni Monspessulanus, okcitansko Montpelhièr) je kraj v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, sedež departmaja Hérault. Leta 1999 je kraj imel 225.392 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Montpellier je eden redkih mest v Franciji brez keltsko-romanske podlage. Prvikrat se omenja leta 985, ko je bil ustanovljen pod fevdalno dinastijo grofov iz Toulousa. V 10. stoletju je postal pomembno trgovsko središče z vezmi po celem Sredozemlju. Leta 1180 je bila v kraju zgrajena medicinska fakulteta, leta 1220 pa še univerza, ki je postala eno glavnih središč poučevanja medicine. Leta 1213 je s poroko med aragonskim kraljem Petrom II. in Marie de Montpellier pripadel Aragoniji, leta 1349 pa z njegovo prodajo francoskemu kralju Filipu VI. V tem času je bila v njem zgrajena cerkev sv. Petra, kasneje, ob ustanovitvi škofije povzdignjena v katedralo (1536). V času reformacije je kraj postal močno oporišče Hugenotov. Leta 1622 je bil oblegan s strani francoskega kralja Ludvika XIII., ki je po zavzetju v njem zgradil trdnjavo. Njegov naslednik, Ludvik XIV. je kraj imenoval za sedež spodnjega Languedoca. Po francoski revoluciji je postal prefektura departmaja Hérault.
V 19. stoletju se je kraj razvil v pomembno industrijsko središče. V 60-ih letih 20. stoletja se je število prebivalstva močno povečalo s priselitvijo Francozov iz Alžirije, ob njeni osamosvojitvi od Francije.
[uredi] Znamenitosti
- katedrala sv. Petra iz 14. stoletja
- botanični vrt, prvi v Franciji, ustanovljen leta 1593,
- Porte du Peyrou, slavolok zmage (1692),
- osrednji trg Place de la Comédie (1755)
- muzej Musée Fabre (1825),
- akvedukt Saint-Clement (Aqueduc de Peyrou)
[uredi] Pobratena mesta
- Barcelona, Španija,
- Chengdu, Kitajska,
- Fes, Maroko,
- Heidelberg, Nemčija,
- Louisville, ZDA,
- Tiberias, Izrael.
[uredi] Zunanje povezave
