Uporabniški pogovor:Peterlin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prostor, kjer mi lahko pustite sporočila, in kjer nanje tudi odgovarjam.

[uredi] Oblika biografskih člankov

Primož nekaj kratkih vprašanj.

1. Sedaj obstajata približno dva sloga za predstavitev rojstnih podatkov znanih osebnosti. Na primer:

Jack St. Claire Kilby, ameriški elektrotehnik in izumitelj, * 8. november 1923, Jefferson City, Missouri, ZDA, ...

Jack St. Claire Kilby se je rodil 8. novembra 1923, v mestu Jefferson City, Missouri, ZDA, ...

Meni tisti slog izvirne angleške wikipedije osebno ni všeč in sem privzel slog kakšne naše enciklopedije ali pa priročnika. Kakšen slog naj bi torej v slovenski inačici obveljal?

Strinjam s s prvim -pp

2. V članku o Jacku Kilbyju si navedel nekaj univerz. Vprašanje je kako jih 'najpravilneje' v slovenščini imenovati. Mislim, da je 'najlepše', če jih prevajamo kolikor se le da. Po mojem so tako univerza Illinois, univerza Wisconsin in univerza Texas pisane z veliko: Univerza Illinois (ali pa mogoče Državna univerza Illinois| Univerza zvezne države Illinois, univerza v Illinoisu (kar je poimenovanje kot pri nas - Univerza v Ljubljani, Mariboru, Kopru), itd...). Veliko jih piše tudi kar v izvirnikih, kar ni najbolj pošteno do maternega jezika. Učenjak iz Smithsonian Institute, hišnik z Univesity of Texas in to...

University of Illinois bi prevajal kot Univerzo Illinois, morda Univerzo v Illinoisu. Verjetno je sicer javna, ampak če v angleščini tega ni v imenu - kot npr. Pennsylvannia State University - ni treba, da je pri nas. -pp

Ja, seveda. Saj sem zapisal samo tako iz glave Državna univerza Illinois - seveda ni potrebe to posebej označevati, če univerza ni slučajno iz neke 'zlate lige' univerz in to. --[XJam]

3. Pri navadnem množenju večkratnikov števila 10 tujci danes zelo radi pišejo znak ×. Mislim, da pri nas največ uporabljamo znak ·. Seveda kjer se to da.

Prav. -pp

Saj, mogoče lahko x tudi ostaja, ker bomo morali potem kar naprej popravljati, kot se je zgodilo že v izvirni angl. vikipediji. Jaz sem pač tako navajen, odkar znam množiti s potencami števila 10... --[XJam]]

Upam, da ti je nov obraz wikipedije všeč, sedaj ko teče v novemu programju. Seveda, velika zahvala gre neutrudnemu Brionu, ki je zelo pomagal. Če urejuješ iz Linuxa, me zanima, če tam izgleda stvar v redu. Kmalu bo pripravljena tudi prva inačica vmesnika v slovenščini in upam, da bo delovanje smiselno. Lahko php tudi pomagaš prevesti, do te mere, da se zažene - če imaš kaj dodatnega časa in volje (glej http://meta.wikipedia.org/wiki/LanguageSl.php). LP. --XJam 14:00, 19 Aug 2003 (UTC)

Zdaj, ko se lahko sklicujemo na članke, ki vsebujejo ČŠŽ, sem se spet lotil slovenske vikipedije. Red Hat Linux 9 ima privzeto vnašanje naših znakov po UTF-8, tako da tudi s tem ni več težav. Vmesnik sem nekoč lani že začel prevajati, pa nisem prišel daleč. Bom pogledal. -pp 19.08.03 16:55

Primož, hvala lepa za odgovore. Za podpis napišeš kar "--" in 4x znake alt+126 ali 'tildo', oz. tisti 'vijugasti znak', pa je. Ja, pa še tole. Za sedaj uporabljam izraz wikipedija, ki seveda ni čisto pravilen za naš preljubi jezik. Vikipedija kot taka, bi bila najverjetneje najlepša. samo ne vem, kaj privesek 'wiki' v angleščini sploh pomeni. Rusi so face - napišejo na pol izvirno in napol domače kot Wikiпедиа, pa se rešijo težav. Naš jezik je pa veliko bolj 'subtilen', vsaj po mojem. Saj jezik, ki dobesedno pravi: "Jaz se imenujem Ivan Ivanovič", že ne more biti 'boljši' od jezika, ki pravi lepo: "Imenujem se Ivan", pa četudi ga govori nevemkoliko milijonov ljudi 'naspram' samo dveh milijonov le-teh. Sicer je pa "wikipedia" kaj čudna skovanka. Če je pedija, recimo iz stare grščine, wiki prav gotovo ni. To je potem navsezadnje 'skorpucalo'. Pa naj bo, če že mora biti. Mogoče samo Jimbo ve, kaj je mislil s predpono wiki. Nekdo pri nas od mladih bi lahko zapisal tudi k'rnekipedija, samo potem bi v izvirniku bilo Whate'erpedia ali pa še hujše Whatanypedia. LP. --XJam 11:07, 20 Aug 2003 (UTC)

Wiki menda pride iz havajščine, kjer en:WikiWiki pomeni "hitro". --Peterlin 14:57, 26 Aug 2003 (UTC)

[uredi] (Ne)standardno poimenovanje pojmov

Primož kakor si zapisal v Pogovor:Pafnuti Lvovič Čebišov glede rusizmov, sem malo pogledal, vendar ne še do konca. Pa tudi malo več časa potrebujem. Laično sem ugotovil samo to, da npr. Rusi v bistvu največ uporabljajo prav v slovenščini privzeto obliko pri posebnih primerih -- prostor Minkowskega, sila Minkovskega, (enačba Eulerja - pri nas ne), itd. Tako, da (po mojem) se Minkowskega prostor (sicer v slovenščini) sliši kot rusizem (ali kakorkoli), vendar ne vem na kakšni podlagi, saj zelo redko uporabljajo NAŠO obliko kot je npr. Christoffelovi koeficienti in ne 'koeficienti Krystofell"ya' (če zapišem v slabi latinici). Ob priliki, bom pogledal še naprej. Mene sicer neprivzete naše oblike ne motijo. - Seveda, danes mi vsi vse preveč (kot seveda tudi sam) in vse bolj razmišljamo avtomatično in vse umetno posplošujemo, tako, da pa so le oblike, kot je tenzor Čebiševa, le najbolj naravne za naš lepi jezik. Pa tudi Lagranžiani in Jakobijani so nam bolj tuji - čeprav jih tudi najdemo. LP --XJam 14:46, 26 Aug 2003 (UTC)

Hmm. V slovenščini iz imena napravimo svojilni pridevnik s pripono -ov (Newtonov zakon) ali -ski (newtonski kolobarji), zato smo v težavah, kadar se že samo ime konča na -ski. Kolikor sem uspel videti v literaturi, problem rešujejo z desnimi prilastki (polinomi Čebiševa, izrek Noetherjeve). --Peterlin 14:57, 26 Aug 2003 (UTC)

Književni zgodovinar Anton Ocvirk je v pogovoru o Dostojevskem v prevodu njegovega romana Mladenič Janka Modra uporabil levi prilastek - torej Dostojevskega roman o kaosu... Vedel sem, da sem v slovenščini nekje že slišal takšno obliko. Leposlovci se jih, kakor zgleda, ne bojijo (ali pač), v naši naravoslovni terminologiji pa je običajnejša 'nerusistična' oblika. Toliko za sedaj. Bom pogledal še naprej. LP --XJam 10:01, 28 Aug 2003 (UTC)

[uredi] Pomoč XJam

Primož, prosim te, če lahko prebereš moje vprašanje v zvezi z znakoma » in « na pogovorni strani o Celovcu --XJam 03:46, 27 feb 2004 (CET)

Primož, če utegneš, bi te prosil, da pogledaš na pogovorno stran o mehaniki glede tvoje nedavne izbire pridevnika »Lagrangeev« (namesto »Lagrangev« ali še »Lagrangeov«), da 'dokončno' dorečeva to trdovratno posebnost. --XJam 17:56, 20 maj 2004 (CEST)

Nedavno sem popravil vse vnose in upam, da so vsi kot »Lagrangeev«. Med njimi je bilo tudi nekaj takšnih, ki so sicer v 1. sklonu uporabljali zapis Lagrangeev, v drugih sklonih pa Lagrangevi, .. - mogoče je bila to le posledica malce starejše zmede, glede zapisa tujih pridevnikov, ki jih izgovarjamo na ».., ž«

Baricenter. --XJam 15:00, 19 avg 2004 (CEST)

[uredi] Saint Vincent and the Grenadines

Primož, na strani Pogovor:Grenada bi, prosim, potrebovali tvojo modrost. --romanm 23:28, 16 mar 2004 (CET)

[uredi] Sysop

On my own Uporabniški pogovor-page, I had proposed to make XJam, romanm and you sysops for the Slovenian Wikipedia. XJam has given a positive reaction; I would like to get a reaction from Romanm and you as well. That is, would you be willing to accept this position & would you be supporting the other two? - Andre Engels 02:13, 20 apr 2004 (CEST)

[uredi] Interwiki

Zdravo, Primož! Prosim poglej Wikipedija:Povezave na druge jezike - dodal sem primer za povezavo na José Manuel Durão Barroso, ki v en: ni delovala (to sem že popravil, ampak za vnaprej). --romanm (pogovor) 10:27, 19 avg 2004 (CEST)

Hvala za opozorilo. Ugibam, da je vzrok ta, da angleška Wikipedija pričakuje, da so znaki, ki so sicer zastopani v ISO 8859-1, tudi kodirani tako (ã je 0xE3, é je 0xE9... - en bajt), v naši Wikipediji pa so znaki kodirani skladno z ISO 10644/Unicode (kjer imajo znaki sicer iste kode, vendar zaradi kodiranja UTF-8 vsak zaseda dva bajta. --Peterlin 13:23, 19 avg 2004 (CEST)

Če bi bilo to res, potem jim ne bi delovale povezave niti v nemško wikipedijo, ki je od nedavnega kodirana po UTF-8. Mislim, da imajo nekje pribeleženo, da uporablja slovenska ISO 8859-2, čeprav mi tudi to ne razlaga problema. Podobno težavo imajo tudi Romuni. --romanm (pogovor) 13:46, 19 avg 2004 (CEST)

[uredi] Tvoje mnenje

Kakšno je tvoje mnenje glede tega Category_talk:Dnevi? LP, --Klemen Kocjancic 10:03, 7 sep 2004 (CEST)

[uredi] Kodiranje slovenskih znakov

Primož, lahko prosim pogledaš, če tule: Kodiranje ČŠŽ in Ž niso napisane kake neumnosti. --AndrejJ 16:43, 15 sep 2004 (CEST)

[uredi] Ernest Rutherford

V tekočih spremembah sem najdel tvoje vprašanje za to geslo "leto Nobelove nagrade". Nikakor nisem našel kaj s tem misliš. V spisku nobelovcev na nobelprize.org piše da jo je dobil leta 1908, kot je v članku. Isto je de Wikipedija. Oprosti, ampak ne vem kaj je narobe. Odgovori mi (če ti no odveč) na moji starni. Janez Novak 16:27, 28 okt 2004 (CEST)

Kolikor vidim in razumem je Primož le dodal letnico 1908, ki je odpadla med (najinim) nedavnim urejanjem. Le to. Drugače pa vidiš razliko med dvema člankoma takole:

klikneš na »zgodovina strani«
na izpisanem seznamu klikneš na levi strani na »(zadn)«, pa se izpišejo razlike med zadnjim in predzadnjim urejanjem z rdečo barvo - tako, da lahko enostavno vidiš, kaj je uporabnik storil s člankom. Verjetno pa to že veš..

Primož je še zamenjal besedo »predhodno« z zvezo »pred tem« (ker je verjetno menil, da je tako malce lepše) in naredil še povezavo na sevanje alfa. Se vidi, da je Primož 'super' urejevalec (vsaj glede na predhodnega uporabnika). Ima pa pravico članek popolnoma spremeniti, če meni (ali ve), da je nespremenljiv in to. --xJaM 20:57, 28 okt 2004 (CEST)

[uredi] Copyright problem

I have replied at Slika:Black-sea-nasa.jpg. Angela 02:05, 13 nov 2004 (CET)

[uredi] Radijski sprejemnik - detektor

Prav rad bi povedal o tem (zanimiva tehnična zgodovina) kaj več, vendar sem stavek o detektorju odtipkal iz spomina. Na gimnaziji smo imeli razne krožke in enkrat nam je nek radioamater predstavil izdelavo detektorskega sprejemnika. Spominjam se, da je bilo na ploščici nekaj elementov, med njimi v stekleni cevčici nek kristal, ki se ga je dotikala neka žička, povezana s spiralo z dokaj prosto giblivim gumbom. Ko si premikal gumb je žička praskala po raznih delih krisrala in spreminjala sprejemno frekvenco. Ko si nekako (po mukotrpnem iskanju) našel neko (saj je bilo vseeno katero) posrajo si v slušalkah slišal glas. Še nekaj: ni bilo nikakršne poevzave na 220 V napeljavo ali baterijskih vložkov! Jakost MOČI sprejetega signala je določala jakost glasu v slušalkah. To je vse kar znam o tem povedati. Jer me je tedaj ta sprejemnik očaral sem si ga nekako zapomnil. Janez Novak 14:37, 3 dec 2004 (CET)

Po mojem je v opisanem sprejemniku morala biti nekje še kakšna tuljava (morda je to kar omenjena »spirala«?), s katero se je nihajni krog uglasil na frekvenco oddajnika. Kristal je po mojem opravljal samo amplitudno demodulacijo – z žičko oz. iglo pa si poiskal točko oz. smer v kristalni mreži, v kateri se kristal obnaša kot polprevodnik (dioda). Govorim pa žal samo iz teorije: o opisanem detektorskem sprejemniku mi je pripovedoval oče, ki ga je nekje med leti 1950 in 1955 sam sestavil in na njem poslušal radio, medtem ko je moj prvi detektorski sprejemnik (kit izvedba, ki so jo okrog leta 1980 prodajali pri Mladem tehniku) že imel (en) tranzistor in je seveda za svoje delovanje potreboval napajanje. --Peterlin 10:12, 6 dec 2004 (CET)

[uredi] Difuzija

Hvala za pozdrav! Tudi jaz vas prisrčno pozdravljam in se nadejam prijetnega sodelovanja pri urejanju slovenske Wikipedie!

Glede na to, da je kristalografija interdisciplinarna veda, bi bilo dobro, da poenotimo slovenske izraze. Odlična možnost za to je v Wikipedii. Že sam sem ugotovil, da na različnih področjih iste stvari poimenujemo z različnimi izrazi.

Poimenovanja ste pravilno združili. Edino atomi nečistoče so nekoliko preozek pojem za potrebe metalurgov. Najprej ločimo tuje vrivne ali intersticijske atome, ter tuje zamenjavne ali substitucijske atome. Kadar so ti atomi navzoči, vendar niso bili namenoma dodani, jih imenujemo nečistoče. Drugače pa so to zlitinski elementi, ki z atomi osnovne kovine v trdnem stanju tvorijo trdno raztopino.

Imeni za praznino v angl. in nemškem jezika sta: vacancy oziroma Leerstelle. Primankljaj atoma je zame nov izraz, ki pa dobro opisuje stanje.

--Franc Zupanič 10:37, 13 dec 2004 (CET)

[uredi] Če pogledaš

Če pogledaš na dva nova predloga za administratorja in podaš svoj glas. LP, --Klemen Kocjančič 16:51, 1 feb. 2005 (CET)

Lahko, prosim, pogledaš še Slika:Amperomierz tablicowy 01.jpg, če morda znaš prevesti naslednje poljsko besedilo: przeznaczony do pomiaru prądu przemiennego z przekładnikiem prądowym 200/5A, wyskalowany dla wartości prądu pierwotnego. --romanm (pogovor) 20:46, 4 feb. 2005 (CET)

Na Pogovor:Seznam jezikoslovcev bi rabili tvoje mnenje, prosim. --romanm (pogovor) 22:27, 4 maj 2005 (CEST)

[uredi] Mineralogija

Hvala za povezavo v "Mineralogija". Se čisto enostavno nisem spomnil. Dragi in poldragi kamni spadajo nekam v kako se oblačimo in seveda tudi v mineralogijo. Čeprav imam ta opravka predvsem z manjvrednimi a zanimivimi kristali. Sedaj sem šele pri črki A ampak ko bo prišel ne vrsto topaz bo padel sem! --Janez Novak 13:01, 28 feb. 2005 (CET)

[uredi] Zemeljski magnetizem

Primož, kot fizik mogoče pogledaš Pogovor:Elektromagnetno valovanje. lp, --matijap | pogovor 17:39, 3 mar. 2005 (CET)

[uredi] Prošnja

Ali lahko greš na Template:Bio-stub in izničiš moje zadnje urejanje (ker si edini drugi aktivni admin zdajle )? Hvala ti. LP, --Klemen Kocjančič 16:38, 8 apr. 2005 (CEST)

Kolikor vem, ga lahko izničiš tudi sam, kljub temu, da si ti avtor spremembe. --romanm (pogovor) 16:51, 8 apr. 2005 (CEST)

Poskusil sem z Vrni, ampak mi je vrglo "Zadnji avtor je tudi edini avtor...". Potem sem pa vidil, da je Primož vrnil ročno, kar bi lahko tudi sam storil (če bi malo mislil izven škatle ). LP, --Klemen Kocjančič 16:55, 8 apr. 2005 (CEST)

Ne vem zakaj, ampak opcije »Vrni« sploh nisem imel na voljo, zato sem članek restavriral ročno. --Peterlin 09:16, 11 apr. 2005 (CEST)

[uredi] Oznake v glasbi in prevodi nosilnega gesla

Večinoma v vseh ostalih jezikih (tudi v japonskem) se uporablja tujko, ki izvira iz teh korenov: klavir, piano, glasovir, fortepiano... Lahko damo tudi hyperlinke, zakaj pa ne. Morda bo tam pisalo kaj več o tem na drugih wiki jih.
V končni fazi me ne zanima vpisovat take trivialije, kot so klavirji in kitare itd. Mi je šlo samo na živce, da je bil povsod prazen link, ki ga dostikrat uporabljam, zato sem pač nekaj vpisal pod to geslo.
Sicer pa je pri glasbenih oznakah in instrumentih (v kontekstu resne glasbe) prvi jezik italijanščina, potem nemščina, angleščina, francoščina. Slovenci smo na bogvekaterem mestu in večina notne literature vsebuje oznake v zgoraj naštetih jezikih. (npr. če bo kakšen japonec igral Mozarta, ki je Avstrijec, bo vedel kaj je to Allegro, ki je italijanski termin. In vedel bo, da mora igrati na klavir, če bo tam pisalo fortepiano.) Če kakšnega radovedneža zanima, kako se reče klavirju v mongolščini, pa bo na tej strani razočaran.

SKLEP: instrumente in glasbene oznake je v enciklopediji vredno prevesti v bolj user-friendly jezike.

Hvala za opozorilo, --Ziga

[uredi] Članek o Trstu

Verjetno si opazil, da je Boraczek popravil podatke o avstrijski statistiki iz leta 1910. Ker je razlika precejšnja, bi te prosil, da z njim preveriš vire. Lepa hvala. --IzTrsta 11:38, 20 jun. 2005 (CEST)

Hja. Podatek sem gotovo pobral z interneta, žal pa ga zdaj ne najdem več. Lekcija za drugič. Bom še iskal dalje, morda najdem kaj zanimivega. --Peterlin 13:51, 24 jun. 2005 (CEST)

[uredi] Južna Afrika

Primož, imaš morda kakšno mnenje glede tega ali se piše Južna Afrika ali Južnoafriška republika? --romanm (pogovor) 15:12, 23 jun. 2005 (CEST)

[uredi] Slike in AP

Prosil bi te, če pregledaš vizualno gradivo, ki si ga naložil(a) in preveriš, če predstavitvena stran ustreza kriterijem in s tem pravnim pogojem (glede vira in licence). Najlažji način za to je, da greš na "Moji prispevki" in označiš "Imenski prostor" na "Slike". V primeru, če vse predstavitvene strani ustrezajo kriterijem, smatraj to obvestilo za brezpredmetno in se ti zahvaljujem v imenu celotne Wikipedije. LP, --Klemen Kocjančič 14:31, 3 jul. 2005 (CEST)

Bom pogledal. --Peterlin 10:58, 12 julij 2005 (CEST)

[uredi] Rose

Sicer je dobeseden prevod rose resda vrtnica toda pri nas (v Sloveniji) se uporablja izraz roža. Lep pozdrav, --Ferdi 14:10, 14 julij 2005 (CEST)

Tu ima Ferdi prav, gre za ustaljen zgodovinski prevod (gt: Vojna zgodovina (Švajncer)); boji so bili med belo (York) in rdečo rožo (Lancaster). LP, --Klemen Kocjančič 15:04, 14 julij 2005 (CEST)

Ravno to vojno poznam kot »vojno med vrtnicama«. Kar ustreza botaničnim dejstvom: tako jorška kot lankasterska »roža« sta vrtnici, konkretno vrsti Rosa alba in Rosa gallica. Bom poskusil poiskati še kak papirnati vir, od koder sem pred leti ali desetletji pobral ta izraz. --Peterlin 09:28, 19 julij 2005 (CEST)

Izraz roža je starinski izraz za vrtnico, morda odtod. --romanm (pogovor) 15:21, 14 julij 2005 (CEST)

[uredi] Mnenje

Primož kaj meniš kaj 'lepše' zveni? V članek o pojavu Čerenkova sem iz ru: (bolj 'reda radi') dodal tudi drugo tamkajšnje poimenovanje tega pojava - sevanje Vavilov-Čerenkova, pa mi izraz nekako ne zveni v redu. Podobno sem v članku o Skolemu pridelal izraz izrek Skolema-Noetherjeve. Verjetno v takšnih primerih sklanjamo oba imena in je boljše sevanje Vavilova-Čerenkova. Tako zapisujejo tudi Rusi (излучение Вавилова-Черенкова), čeprav to za nas seveda ni vedno referenca. Ponavadi vsa imena v pojmih kot je Stefan-Boltzmannova konstanta ne sklanjamo. Če bi bilo drugače - bi pa bilo npr. 'konstanta Stefana-Boltzmanna-Melčikova', mar ne. Druga stvar, ki sem jo zapazil pri Čerenkovu je, da Rusi naglašujejo njegov priimek na 'o', mi pa verjetno na drugi 'e'. Ali je to res? Poleg tega te prosim, če lahko pogledaš tja za nekatere pojme, ki sem jih pripojil iz ruskega članka (predvsem npr. 'fotojedrska'/'fotomezonska reakcija', 'fotorazpad'). --xJaM 15:30, 14 julij 2005 (CEST)

Kot si sam ugotovil, praviloma obravnavamo pridevnike, ki so sestavljeni iz dveh lastnih imen, kot eno enoto in ne sklanjamo vsakega imena posebej; ob navedenem zgledu jih lahko natresem še nekaj: Biot-Savartova enačba, Bose-Einsteinova porazdelitev, Boyle-Mariottov zakon, Clausius-Clapeyronova enačba, Debye-Hücklova teorija, Dulong-Petitov zakon, Fermi-Diracova porazdelitev, Geiger-Müllerjeva števna cev... Vendar pa so ti primeri drugačni, ker gre za levi prilastek, v »pojavu Čerenkova« pa iščemo desnega. Edini podobni zgled, ki se ga zdajle spomnim, je »Osnovna šola Kette-Murn« oz. »Osnovna šola Ketteja in Murna« (v rabi sta obe poimenovanji). Po tem zgledu bi pisali »pojav Čerenkova in Vavilova«. --Peterlin 09:43, 19 julij 2005 (CEST)

Ja, »sevanje Vavilova in Čerenkova« zveni v redu. Kaj pa npr. namišljena konstanta 'Stefana in Boltzmanna in Melčikova'? Res je, da je takšnih primerov morda zanemarljivo malo. Verjetno pa so. Ali ni tisti miselni preskus paradoks EPR, imenovan po treh osebnostih? Sicer ga lahko poimenujemo Einstein-Podolsky-Rosenov paradoks kot levi prilastek. Tudi drugo poimenovanje paradoks EPRB vodi do levega prilastka, saj Davida Josepha Bohma lahko sklanjamo 'normalno'. Tudi preskus GHZ je podoben (Greenberger-Horne-Zeilingerjev preskus). Gotovo bi našel kakšen resničen izraz z desnim prilastkov in s tremi imeni, od katerih zadnjega ne moremo 'lepo' sklanjati. Lahko zapišem še kakšno namišljeno: 'enačba Melčikov in Focka in Brahmagupte' (op.: tu sta mišljena dva Melčikova

) Pri dveh imenih še lepo zveni, pri treh (ali pri 3+1) pa po občutku že ne več. --xJaM 14:00, 19 julij 2005 (CEST)

[uredi] Kam je izginil članek

Primož, kam je izginil članek: http://www.lugos.si/~peterlin/besedila/wiki.html? --AndrejJ 22:40, 30 avgust 2005 (CEST)

Verjetno tja kot ostali članki z http://www.lugos.si/arhiv/prispevki/. Lugos je v zadnjem letu(?) prenavljal spletne stvari in migracijo opravil diletantsko.

Morda bo kaj pomagalo, če jim pišeš na odbor-list@lugos.si ali pa pustiš kakšno sporočilo Juretu, ki je trenutni predsednik društva. --romanm (pogovor) 19:00, 31 avgust 2005 (CEST)

Sam sem tudi opazil, da Lugosov strežnik mojega uporabniškega imena ne pozna več. Na to, da sem imel tam tudi članek o Wikijih iz Monitorja, se pravzaprav nisem niti spomnil. Večino dejstev iz članka sem sicer že prej poskušal prenesti v geslo Wiki, bom pa vseeno pogledal, kaj še manjka. --Peterlin 11:41, 2 september 2005 (CEST)

Če je sila se stare vsebine najdejo še vedno na: http://old_www.lugos.si/index2.html , kar pa seveda ni izgovor za tako počasno migracijo. --JureCuhalev 14:17, 2 september 2005 (CEST)

[uredi] Administratorsko izrazoslovje

Primož ali lahko prosim podaš svoje mnenje v razgovoru Pod lipo na temo Administratorji/Skrbniki. --Igor 11:28, 7 september 2005 (CEST)

[uredi] Nepreverjene slike

Prosil bi te, če si ogledaš slike, ki si jih naložil in so označene z predlogo unverified. Te slike čimprej dopolni s manjkajočimi podatki, drugače jih grozi brisanje. LP, --Klemen Kocjančič 09:26, 11 september 2005 (CEST)

Poleg Category:Nepreverjeno - Peterlin pa še tiste v Category:Nepopolno - Peterlin. Za Slika:Inducirani-dipol.png sem sklepal, da si s »copyleft« mislil GPL, ne morda GFDL, in sem dopisal licenco, za ostale pa bi te prosil, da si enkrat vzameš čas. --romanm (pogovor) 01:17, 11 oktober 2005 (CEST)

[uredi] Abeceda in glasovi

Lepo prosim za tvoje mnenje v pogovorni strani članka Italijanščina. --IzTrsta 11:29, 19 oktober 2005 (CEST)

[uredi] Kandidature

Prosil bi te, da si ogledaš trenutno prošnje za administratorstvo in podaš svoj glas. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 15:02, 26 januar 2006 (CET)

[uredi] Zgodovina slovenske Wikipedije

Primož, morda ob obletnici spišeš par besed (za zanamce in trenutnike) o začetkih Slovenske Wikipedije. --AndrejJ (pog., prisp.) 10:07, 5 marec 2006 (CET)

Poglej na pogovor pri Janiju. --Janez Novak 11:46, 5 marec 2006 (CET)

U Marička, a štiri leta bo že? Lahko sicer dodam kaj svojih spominov. Niso pa preveč zanesljivi. Sam sem bil recimo prepričan, da sem se slovenski Wikipediji priključil enkrat poleti 2002, zdaj pa vidim, da je bilo pravzaprav že aprila tega leta. --Peterlin 15:57, 8 marec 2006 (CET)

[uredi] zgolj birokratsko glasovanje

Glasovanje gre za overjanje urejanj robotov na slovenski Wikipediji. Prosim, da s svojim glasom za ali proti glasuješ tukaj. Za prihodnjič ti obljubim kaj bolj zabavnega na tvojih straneh, kot je glasovanje... :)--Igor 14:59, 6 junij 2006 (CEST)

[uredi] Položaj birokrata

Za odvzem položaja lahko zaprosiš na meta:Requests for permissions. --Eleassar ^pogovor 12:42, 17 avgust 2006 (CEST)

[uredi] >>Jamranje<< o Ljubljanskih parkih

Primož, bolj gre za bolečo resnico o Ljubljanskih parkih. Park je urejena in vzgojena površina narave, ne pa to kar ponuja Ljubljana, kjer se drevesa >>obglavlajo<<, grmovnice pa >>strojno kosijo<<, oboje potrebuje strokovni poseg vrtnarja in drevesničarja ne pa >>Holding-vandalov<< ki ne premorejo niti osnovnih čutov za rastline. Plečnik je imel velik načrt da bo med Žalami in železniško postajo Ljubljano ohranjen dovolj širok pas urejenega parka, vendar so Ljubljanski "Urbanisti"-beri"Tri Betonarne"-to preprečili. Zdaj bomo pa lahko zijali v beton. Sicer pa, sprehodi se po teh parkih, zaplenjene gozdove okoli Rožnika pa raje izpusti.--struc 21:55, 17 avgust 2006 (CEST)

[uredi] Wikipedija:Pomembnost

Primož, tole ni nekaj posebno zabavnega vendar te vseeno prosim, da podaš svoje mnenje o tem kdo ali kaj sodi v slovensko Wikipedijo → tukaj. Upam, da bomo tako temu končno prišli do dna. --Igor 14:20, 7 oktober 2006 (CEST)

[uredi] Hvala za opozorilo.

Res se ne napiše scipio pač pa scipion, najlepša hvala za opomin. Moral sem popraviti tudi na seznamu. Scipio mlajši.‎

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org../../../p/e/t/Uporabni%C5%A1ki_pogovor%7EPeterlin_0266.html«