Rakovica (meglica)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Difuzna meglica | Seznami meglic |
|---|---|
M1, meglica Rakovica. |
|
| Opazovalni podatki (epoha J2000.0) |
|
| Tip | Ostanek supernove |
| Rektascenzija | 05h 34m 30s |
| Deklinacija | +22° 01m 00s |
| Oddaljenost | 6300 sv. l. |
| Navidezni sij (V) | +8.4 |
| Navidezni premer (V) | 6 × 4 arcmin |
| Ozvezdje | Bik |
| Fizikalne značilnosti | |
| Premer | 3 sv. l. |
| Absolutni izsev (V) | −3 |
| Druge značilnosti | Pulzar |
| Druge oznake | M1, NGC 1952 |
Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messierjev objekt 1, M1 ali NGC 1952) je objekt, ki ga je Charles Messier 12. septembra 1758 kot prvega označil v svojem katalogu. Meglica je razširjajoč oblak plinov, ki je nastal ob eksploziji supernove 4. julija 1054, kar so opazovali Kitajci in severnoameriški Indijanci (Anasazi in Mimbresi v Arizoni in Novi Mehiki). Meglica se razpreda v širino 6 svetlobnih let in se širi s hitrostjo 1.000 km/s. Celotna izvržena masa znaša okoli 0,1 Sončeve mase.
Supernova je triindvajest dni dovolj močno svetila, da so jo lahko videli s prostim očesom tudi podnevi, podobno kot planet Venero. Tedaj je bila Rakovica štirikrat svetlejša od Venere - približno -6m. Na nočnem nebu je bila s prostim očesom potem vidna še slabi dve leti.
Prvi je Rakovico odkril leta 1731 angleški ljubiteljski astronom John Bevis, 28. avgusta 1758 pa neodvisno od njega še Messier pri iskanju Halleyjevega kometa. Rakovico je tako poimenoval lord Rosse leta 1848, ko jo je opazoval in narisal s pomočjo svojega velikega 1830 mm (72 palčnega) daljnogleda. Opazoval jo je že leta 1844 s 36 palčnim daljnogledom in je zaradi slabše ločljivosti tedaj tako izgledala. Ko je videl meglico podrobneje, je ime ostalo.
Rakovica je oddaljena približno 6.500 svetlobnih let in leži v ozvezdju Bika (Tauri). Supernova je tako dejansko nastala pred okoli 7.450 leti, torej okoli leta 5400 pr. n. št.
Leta 1969 so uspeli v Rakovici optično zaznati pulzar astronomi z Observatorija Stewart iz Tuscona v Arizoni. Leto poprej so ga zaznali že kot radijski izvor v Observatoriju Arecibo v Puerto Ricu s 300 m radijskim daljnogledom.
[uredi] Literatura
- Ruderman, Malvin A. Highlights of Modern Astrophysics: Old and New Neutron Stars, pp.21-44. ISBN 0-471-82421-6, Stuart L. Shapiro and Saul A. Teukolsky. 1986.
[uredi] Zunanje povezave
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Glej tudi: seznam Messierjevih teles | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
