Planet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno telo, ki kroži okoli zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja. Do 90. let 20. stoletja so poznali le devet planetov iz našega Osončja. Do novembra 2004 je znanih 133 planetov. Vsi novoodkriti so zunajosončni, ki jih imenujejo tudi »eksoplaneti«.

Verjamejo, da planeti nastanejo iz sesedajoče meglice, ki je nastala iz planetove zvezde, in so zgoščine plinov in medzvezdnega prahu, ki v gostem disku krožijo okoli protozvezde še preden v njenem jedru začne potekati jedrsko zlivanje in dokler njen veter ne odpihne preostanka snovi.

Z raziskovanjem planetov se podrobno ukvarja planetologija, skupek več znanstvenih ved kot so astronomija, fizika, kemija, biologija, geografija, geologija ali planetarna geologija. Planetologija se zelo naslanja na znanosti o Zemlji.

[uredi] Planeti Osončja

Vsi planeti v Osončju, razen Zemlje, se imenujejo po rimskih in grških bogovih. Tudi njihove lune se imenujejo po bogovih in osebnostih iz klasične mitologije ali po Shakespearovih gledaliških igrah. Asteroide lahko imenujejo po njihovih odkriteljih, po komerkoli ali čemerkoli. O tem odloča Mednarodna astronomska zveza (glej planetno izrazje).

[uredi] Sprejeti planeti

V skladu z vplivom Mednarodne astronomske zveze se v našem Osončju nahaja osem planetov (v naraščajočih razdaljah od Sonca):

Merkur (☿)
Venera (♀)
Zemlja (♁) - ima naravni satelit Luno
Mars (♂) - dve luni, Deimos in Fobos
Jupiter (♃) - 63 naravnih satelitov
Saturn (♄) - 34 naravnih satelitov
Uran (♅) - 27 satelitov
Neptun (♆) - 13 satelitov

Po novi definiciji pa ni več planet: Pluton (♇) (njegova tirnica delno leži znotraj Neptunove, nekateri astronomi menijo, da je asteroid) - ima luno Haron

[uredi] Druga telesa

Nedavno so odkrili majhen planet Sedna, ki kroži okoli Sonca na razdalji 13 milijard km, trikrat dlje kot Pluton. To 1180–2360 km veliko telo so v Nasi začasno imenovali po inuitski boginji morja. Ime planeta je Mednarodna astronomska zveza potrdila jeseni 2004. Premer je še vedno premalo natančno določen, vendar verjamejo, da je nekje med 1/2 in 3/4 Plutonovega.

Drug možni planet je 2004 DW, telo s tirom in maso podobno Plutonovi. Poleg teh dveh teles sta možna še 50000 Kvaoar in 20000 Varuna.

V različnih obdobjih so predpostavljali več domnevnih planetov, kot sta na primer planet X (za Plutonovo tirnico) ali Vulkan (znotraj Merkurjeve tirnice). Astronomi so jih ves čas iskali zaman.

[uredi] Razvrstitev

Astronomi ločijo med planetoidi kot so asteroidi, kometi in čezneptunska telesa in pravimi planeti.

Planete znotraj Zemljinega Osončja lahko razdelimo v več razredov glede na njihovo sestavo

zemeljski ali skalnati: so podobni Zemlji — Merkur, Venera, Zemlja, Mars
jupitrovski ali plinski velikani: sestavljeni večinoma iz plinov — Jupiter, Saturn, Uran, Neptun. Uranski planeti so podrazred plinskih velikanov z veliko manjšo količino vodika in helija.
ledeni: včasih dodajo še tretjo vrsto, ki spominja na Pluton in kjer je planet zgrajen večinoma iz ledu. V ta razred uvrščamo tudi ledene satelite zunanjih planetov Osončja kot je na primer Titan.

Osem skalnatih in plinskih planetov ter Pluton v splošnem priznavajo kot prave planete. Nekateri verjamejo, da bi morali imeti Pluton za asteroid in največji čezneptunski objekt v Kuiperjevem pasu. Mike Brown, odkritelj Sedne, iz Tehnološkega inštituta Kalifornije (Caltech) smatra za planet vsako telo v Osončju, katerega masa je večja od celotne mase teles v podobni tirnici. Na ta način niti Pluton niti Sedna nista prava planeta.

Zemljo in njeno Luno lahko obravnavamo kot dvojni planet, saj je Luna skoraj enake velikosti kot Merkur.

[uredi] Planeti zunaj Osončja

Skoraj vsi zunajosončni planeti, ki so jih odkrili do sedaj, imajo mase skoraj enake ali večje od mas plinskih velikanov Osončja. Edine izjeme so trije planeti, ki krožijo okoli izgorele zvezde ali ostanka supernove - pulzarja. Njihova velikost je podobna zemeljskim planetom. Izjema je tudi planet, ki kroži okoli zvezde, podobne Soncu, μ Oltarja (μ Ara) z maso približno 14 Zemljinih.

Seveda pa nikakor ni jasno, ali predstavljajo isti razred plinskih velikanov našega Osončja, ali so predstavniki popolnoma različnega razreda, ki ga ne poznamo. Nekateri novoodkriti planeti krožijo zelo blizu glavne zvezde, včasih v dokaj izsrednih tirnicah, kar je pomembno, saj zato od zvezde prejmejo veliko več sevanja.

Ameriška vesoljska uprava NASA razvija program umetnega satelita Iskalca zemeljskega planeta (TPF), ki bo zmožen odkrivanja planetov z masami, primerljivimi z zemeljskimi planeti. Frekvenca pojavljanja teh planetov je ena od spremenljivk v Drakeovi enačbi za ocenitev števila zunajzemeljskih civilizacij v naši Galaksiji.

Medzvezdni planeti so domnevni samostojni planeti v medzvezdnem prostoru in niso gravitacijsko vezani na nobeno osončje. Ne poznamo še nobenega, vendar je zelo verjetno, da obstajajo.