Skalno gorovje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skalno gorovje (angleško Rocky Mountains ali krajše Rockies) je obširno gorovje v zahodni Severni Ameriki in del Zahodne kordiljere, enega najdaljših gorskih pasov na Zemlji, ki sega v Severni Ameriki iznad Polarnega kroga do Zahodne Sierre Madre v Mehiki. Razteza se od Aljaske prek Kanade in velikega dela prostranstev Združenih držav Amerike do Nove Mehike. Najvišji vrh je Mount Elbert v ameriški zvezni državi Kolorado. Leži 4401 m nad morjem, v kanadskem delu gorovja pa je najvišji vrh Mount Robson s 3954 m.
Gorovje je v osnovi nastalo v geološkem obdobju paleozoika; osnovo sestavljajo kristalinčne kamnine, ki jih prekrivajo mezozojski in terciarni sedimenti. Gubanje se je začelo konec krede in je trajalo vse do konca terciarja, potresi in prisotnost raznih termalnih vrelcev ter gejzirjev pa nakazujejo, da se področje geološko še ni umirilo. Podnebje je gorsko, povprečne januarske temperature so okrog -25 °C na severu in 0 °C na jugu, julijske pa okrog 15 °C in 30 °C. Snežna meja je na severu na višini okrog 2500 m, na jugu pa 4000 m. Gozdna meja doseže na severu višino do 1500 m, na jugu pa 3600 m. Gozdno rastje večinoma predstavljajo iglavci, kotline pa pokriva stepa.
Skalno gorovje je bogato z rudami. Najdemo premog, nafto, baker, cink, svinec, molibden, vanadij, srebro in zlato. V gorovju se nahajajo izviri večine pomembnejših rek Severne Amerike, ki se izlivajo v Atlantski, Tihi in Arktični ocean. Med njimi so tudi:
- reka Arkansas
- reka Kolorado
- reka Fraser
- reka Misuri
- Rio Grande
- reka Yellowstone
Reke imajo pomemben hidroenergetski potencial.
Poselitev je najgostejša na južnem delu. Prek gorovja potekajo ceste in železnice (npr. Chicago - Denver).
Gorovje ima velik turistični pomen, saj je privlačno za plezalce, gornike, gorske kolesarje in ostale ljubitelje neokrnjene narave. Deli so zaščiteni v okviru narodnih parkov. Poznan je Yellowstonski narodni park v ameriških zveznih državah Montana in Wyoming, ki slovi po gejzirih.
